Zgodovina SP v hokeju na ledu

Tudi naslednja tekmovanja, ki so pod okriljem takratne LHG (Ligue Internationale de Hockey sur Glace) potekala med letoma 1910 in 1914, so štela le za naslov evropskega prvaka. Leta 1920 je olimpijski hokejski turnir v Antwerpnu, na katerem so suvereno slavili Kanadčani, prvič štel tudi kot svetovno prvenstvo. Kanadčani so bili olimpijski in svetovni prvaki tudi leta 1924 v Chamonixu in leta 1928 v St. Moritzu.

Leta 1930 so v Chamonixu, Berlinu in na Dunaju organizirali prvo samostojno svetovno prvenstvo v hokeju na ledu, spet pa so bili razred zase hokejisti Kanade. Do leta 1968 so olimpijski turnirji šteli tudi kot svetovna prvenstva, tako da Mednarodna hokejska zveza (IIHF) posebnih prvenstev v teh letih ni pripravljala. V letih 1972, 1976, 1992, 1996 in 1998 so potekale tako OI kot SP, v letih 1980, 1984 in 1988 pa IIHF ni organizirala uradnih SP.

Z največ naslovi se lahko pohvalijo aktualni prvaki Rusi, ki so se po polomu na olimpijskih igrah pobrali in lani že 27. postali svetovni prvaki. Od 27 naslovov so jih 22 "podedovali" od Sovjetske zveze. Sledijo jim Kanadčani, ki imajo v svojih vitrinah 24 naslovov najboljših na svetu, skupno pa so osvojili že 46 medalj na svetovnih prvenstvih, štiri več od Rusije in nekdanje Sovjetske zveze. Med prvaki najdemo tudi gostitelje Čehe, ki so si zlato priborili dvanajstkrat (šestkrat še kot Češkoslovaška), Švede (devet naslovov), Američane in Fince z dvema naslovoma ter Britance in Slovake z enim naslovom svetovnih prvakov.

Prvič leta 2001, na Češkem osmič

V Sloveniji so hokej začeli igrati leta 1928, ko je bil ustanovljen hokejski klub SK Ilirija, leta 1939 pa so slovenski hokejisti prvič nastopili tudi v reprezentanci. Po osamosvojitvi so se risi kot reprezentanca samostojne Slovenije med elito prvič uvrstili leta 2001 in se na prvenstvu na Švedskem tudi obdržali med šestnajsterico najboljših reprezentanc sveta. Leta 2003 so se po nekoliko slabšem nastopu na Finskem znova preselili v drugi kakovostni razred, a so si že leta 2004 s suvereno zmago na SP divizije I na Poljskem znova priigrali pravico nastopa med najboljšimi. Na prvenstvu v Avstriji so si izborili obstanek med elito, a nato v Latviji leta 2006 spet izpadli v nižji rang tekmovanja.

Ob stoletnici IIHF in prvenstvu v Kanadi so bili slovenski reprezentanti spet zraven, saj so si na domačem prvenstvu divizije I v Ljubljani leta 2007 suvereno priigrali pravico nastopa med najboljšimi. A v zibelki hokeja niso bili uspešni, tako da so spet padli v drugi rang tekmovanja. V Litvi jim nato ni uspelo priti med elito, so bili pa uspešnejši leta 2010 pred domačimi navijači. Na SP elitne divizije leta 2011 na Slovaškem so Slovenci sicer izpadli in se vrnili v divizijo I, vendar so prvič osvojili točko v predtekmovanju, ko so pred Nemčijo klonili po izvajanju kazenskih strelov. Lani je prvenstvo divizije I spet gostila Slovenija in risi so si v Stožicah skupaj z Avstrijci zagotovili elito.

Sledil je preizkus v Stockholmu, kjer se slovenskim oklepnikom spet ni uspelo obdržati v družbi najboljših. Izgubili so vseh sedem tekem (pred Danci in Kanadčani so klonili v podaljšku) ter se s severnimi sosedi družno preselili v nižji rang tekmovanja. Obe izbrani vrsti, ki v zadnjih letih skačeta iz elite v nižji rang tekmovanja, sta si že naslednje leto, ko je svetovno prvenstvo divizije I, skupine A, gostil Gojang v Južni Koreji, spet priigrali vstopnico med hokejsko smetano. To bosta poskušali zadržati na Češkem, ki med 1. in 17. majem gosti najboljše izbrane vrste.