Nedelja, 21. 12. 2025, 4.00
38 minut
Skok v športno preteklost
Po nokavtu Bobbyja Orra zavrelo, pele so tudi pesti
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,84
Bobby Orr (številka štiri) je 2. aprila leta 1969 doživel svoj prvi in edini nokavt v ligi NHL.
Legendarni kanadski hokejist Bobby Orr, eden najboljših branilcev v zgodovini lige NHL, je 2. aprila leta 1969 doživel prvi nokavt na ledu. V prvi tekmi končnice je zvezdnika Bostona z brutalnim naletom v nezavest spravil igralec Toronta Pat Quinn in v dvorani Boston Garden je izbruhnil kaos. Quinna, ki je vse do smrti leta 2014 trdil, da je bil nalet povsem regularen in si ni pomagal s komolcem, so pred razjarjeno množico reševali policisti, a so bili tudi ti besni zaradi Kanadčanove poteze.
Končnica lige NHL leta 1969 se je začela z ognjemetom v slavni dvorani Garden v Bostonu. Domači Bruins so v prvem krogu play-offa pričakali Toronto Maple Leafs. V tej seriji so veljali za absolutne favorite, odkrito so se spogledovali s Stanleyjevim pokalom, a so že na prvi tekmi izgubili enega najpomembnejših igralcev, slovitega branilca Bobbyja Orra.
Silovit nalet, ki je razbesnel navijače Bostona
Bruinsi so to vlogo favorita začeli opravičevati takoj, po prvi tretjini tekme so Maple Leafs zaostajali že z 0:3, v 15. minuti druge tretjine že z 0:6, izjemen strelski večer pa je imel pri Bostonu Phil Esposito, ki je do polovice tekme že dosegel "hat-trick", razbiti gostje iz Toronta pa so začeli igrati bolj umazano. Ob koncu druge tretjine se je zgodilo.
Bobby Orr je pobral plošček za svojim golom in odločno zadrsal v nov napad. Ob njem je vztrajal napadalec Leafsov Brit Selby in zvezdnika Bruinsov izrival na desno proti ogradi, nato se je Orru na pot postavil takrat 26-letni novinec v obrambi Toronta, 190 centimetrov visoki in 93 kilogramov težki Pat Quinn ter s silovitim naletom nokavtiral slavnega rojaka. Orr je negibno obležal na ledu, v dvorani je zavladala smrtna tišina.
"Brit Selby je za nas opravil dobro delo, ko je Orra potisnil na desno stran. Videl sem, da je imel glavo sklonjeno, in sem zadrsal proti njemu. Od športnika takšnega kalibra si pričakoval, da se bo lahko umaknil. Morda me ni videl, morda za umik ni imel prostora, ampak lahko sem ga udaril z ramo," se je leta kasneje v pogovoru za kanadski časnik Toronto Sun dogodka spominjal Quinn.
Moški so ga udarjali s pestmi, ženske s torbicami
Orr je z glavo – takrat je le malo hokejistov nosilo zaščitne čelade – močno udaril po ledu in izgubil zavest. Navijači so se bali, da si je zlomil vrat, ko pa so soigralci le dvignili z ledu, je izbruhnil kaos. Quinna so napadli tako igralci Bostona kot tudi navijači, ki so mu prek nizke zaščitne ograde delili udarce. Ko ga je sodnik poslal v boks na prestajanje kazni, so se napadi nanj nadaljevali. Moški so ga udarjali s pestmi, ženske s svojimi torbicami, vmešati se je morala policija.
Quinn je pričakoval, da ga bodo policisti zaščitili, a so bili tudi ti lokalni varuhi reda navijači Bruinsov. Tudi od mož v modrem je poslušal kletvice. "Eden od policistov se me je oklenil okoli vratu in me poskušal ločiti od množice. Trudil sem se, da bi se osvobodil, in takrat je moja palica razbila šipo," se je kaotičnih trenutkov v kazenskem boksu spominjal Quinn. Koščki razbitega stekla so poškodovali enega od policistov, palica neko žensko v razjarjeni množici, napetost je tako samo še narasla.
Quinn je naposled zatočišče našel v slačilnici Toronta, ko pa se je na led vrnil za zadnjo tretjino, pa ga je pričakal tuš piva in raznoraznih predmetov s tribun. Izguba najboljšega moža je le še podžgala Bostončane, ki so nato Torontu nasuli še štiri gole in prvo tekmo dobili z izidom 10:0. Incidentov tudi v zadnji tretjini ni manjkalo, v enem od pretepov jo je skupil celo linijski sodnik, ki ga je s pestjo v obraz zadel Leaf Forbes Kennedy. Pretep je sprožila že vsaka napačna beseda in pri domala vseh so sodelovali tudi navijači, ki so hokejistom Toronta delili udarce prek nizke zaščitne ograde.
Po tekmi pa še ...
Pat Quinn je moral po tekmi še na nevaren opravek.
Jeza je Bostončane gnala skozi celotno serijo, Leafse so izločili s 4:0 v zmagah, v konferenčnem polfinalu pa so jih izločili kasnejši prvaki Montreal Canadiens. A tudi pester Quinnov večer se ni končal z zadnjim sodniškim piskom. Ko so se igralci po tekmi vkrcali na ekipni avtobus, da bi se vrnili v hotel, so izbrali prav njega, novinca, da gre v bar blizu dvorane in prinese pivo za ekipo. Obotavljajoč se je le odpravil proti bližnjemu baru, prepričan, da bo ta poln domačih navijačev.
In imel je prav. Ko je vstopil v lokal, se je hotel takoj obrniti, saj se je v njem trlo zagrizenih navijačev Bruinsov. A dolžnost je dolžnost in počasi se je začel prebijati skozi množico proti točilnemu pultu, nato pa za seboj zaslišal razburjene glasove: "To je Quinn! To je Quinn!" Otrpnil je in začel kovati taktiko umika, pričakoval je, da bo prej ali slej od nekod priletela bodisi steklenica bodisi pest. Kot je takrat poročal Vancouver Sun, se je "nekdo iz množice pognal vanj, a namesto da bi se dotaknil Quinnove granitne čeljusti, je sam pristal na hrbtu". Quinn je podelil še dva močna udarca in nato olajšano slišal: "Dober udarec, Patty, fant! Dober udarec."
Napetost se je razblinila, pojasnil je, da ga je rešilo to, da se je kot irski katolik znašel ravno v irskem katoliškem baru. Z Orrom sta čez čas zakopala bojno sekiro. "Nekaj časa nisva bila prijatelja. Po tem sva imela vrsto spopadov, ampak on je po mojem mnenju najboljši hokejist vseh časov. Igrati sem videl Gordieja Howeja in bil je odličen, na televiziji sem videl Rocketa Richarda, videl sem Bureja in Gretzkyja, ampak zame je Orr nad vsemi," je leta kasneje pojasnjeval za vancouvrsko televizijo.
Srhljiva ponudba: Želite, da poskrbim za Pata Quinna?
Tudi Orr mu je oprostil, se je pa v svoji avtobiografiji Moja zgodba (Orr: My Story, izšla je leta 2013) spominjal bizarnega srečanja. Orra so tisto noč odpustili iz bolnišnice in se odpravil v hotel Bruinsov, kjer so bivali med končnico. Ko se je bližal vhodnim vratom, je tam zagledal "nenavadnega" moškega, ki ga je čakal. Orr je pogledal moškega in ni bil prepričan, kaj naj si misli o njem. "Ne vem, kdo je bil ali s čim je bil povezan, ampak zelo tiho je vprašal: 'Ali želite, da poskrbim za Pata Quinna?' Bilo je kar strašljivo. Pogled v njegovih očeh in njegovo splošno vedenje sta me navedla k misli, da namerava povzročiti resno škodo. Pogledal sem ga in rekel: 'Ne, hvala. Sam bom poskrbel za to.' Odšel je in to je bilo konec."
Bobby Orr je legenda Bostona.
Tako Orr kot Quinn sta člana hokejske dvorane slavnih, Orr velja za enega najboljših igralcev vseh časov, ki je za vedno spremenil vlogo branilca v hokeju. Še zdaj je edini branilec, ki je dvakrat v ligi NHL osvojil naziv najboljšega strelca, medtem ko je Quinn po karieri zajadral tudi v trenerske in menedžerske vode, velja pa za izumitelja še zdaj uporabljenih označb poškodb "zgornjega dela telesa" in "spodnjega dela telesa". S temi se lahko moštva izognejo razkrivanju podrobnosti o poškodbah svojih igralcev, obenem pa izraza ne kršita pravila lige NHL o zavajajočem informiranju. Ob tem varuje tudi zasebnost igralcev, a izraza si je Quinn izmislil povsem po naključju, ko je bil naveličan, da mora novinarjem nenehno razlagati o poškodbah hokejistov.
