Od sezone bi si težko želel več, a ena želja vendarle še ostaja.

Reprezentančni napadalec Boštjan Goličič bi si od končane sezone težko želel kaj več, saj je bila, kljub neprijetnemu vstopu v novo tekmovalno obdobje – na pripravljalni tekmi mu je plošček priletel v obraz, zaradi česar je bil z ledenih ploskev odsoten skoraj mesec dni –, rezultatsko zelo uspešna.

"Sezona se sicer res ni začela najbolje, saj sem utrpel hudo poškodbo obraza, a pozneje se je vse skupaj zelo dobro obrnilo. Najprej nastop z reprezentanco na olimpijskih igrah, kjer smo dosegli res veliko in mislim, da bo ta dosežek težko ponoviti. Nato zmaga z Brianconom v francoskem prvenstvu prvič v zgodovini kluba. V 80. letih so bili velikokrat blizu, a nikoli niso bili prvaki. Vedno jim je malo zmanjkalo. Ker nimajo velikega proračuna, si nikoli niso upali na glas govoriti, da bodo prvaki. Letos pa se nam je vse izšlo. Imeli smo zelo dobro ekipo, zelo dobro smo se razumeli v garderobi. Za mesto je bila to velika senzacija in mislim, da so potem še kar več tednov proslavljali ta naslov. Za konec pa vrnitev reprezentance v skupino A. Boljšega scenarija sezone si ne bi mogel zamisliti. Samo upam lahko, da bo še kakšna takšna," se je 25-letnik z veseljem ozrl za uspešnimi meseci.

Tudi z Gapom doseči nekaj velikega

A sedenje na lovorikah ne pelje nikamor, zato Boštjan že dobra dva meseca skupaj z nekaterimi reprezentanti, Blažem Gregorcem, Alešem Kranjcem, Davidom Rodmanom in Jako Ankerstom, nabira moči za prihodnjo sezono. Že tretje leto zapored si bo kruh služil v deželi galskih petelinov, a s to razliko, da po dveh letih zapušča Briancon in se seli h klubu Gap, katerega najboljši rezultat v prvi francoski ligi je četrtfinale. In še zdaleč ni edini, ki ga je pot vodila od prvakov v mestece s 44 tisoč prebivalci. V novem okolju mu bo družbo delalo vsaj pet nekdanjih soigralcev iz Briancona.

"Po sezoni sem si rekel, da potrebujem nov izziv. In Gap to vsekakor bo. Gre za večje mesto od Briancona, ima popolnoma novo dvorano, staro dve leti, in velike cilje. Zato tudi veliko investirajo v ekipo. Vedno so bili nekje v ozadju, ljudje so jih imeli vedno za poražence. Zdaj pa upam, da bomo s temi igralci zgodbo obrnili. Po dveh letih v Brianconu, s katerim sem v Franciji dosegel praktično vse, bo to zame velik izziv. A poskusil bom še s to ekipo doseči nekaj velikega," želje in elana Gorenjcu ne manjka.

Pri uresničevanju ciljev jim bo pomagal še en "prebežnik", strateg Luciano Basile je namreč Briancon zapustil po več kot desetletju. Bo Goličiču ob tem lažje, saj trenerja in njegov način dela dobro pozna? "Ne vem, če bo kaj lažje, saj ta trener od vseh veliko zahteva in ima visoke cilje. V desetih letih pri Brianconu je bila ekipa vedno med najboljšimi štirimi. In vem, da se bo trdo treniralo, da bo iz vsakega igralca poskusil potegniti največ. Vem, da bo težko, a zame je to velik izziv."

"Položaj na trgu je tak, da težko dobiš dobro ponudbo v boljši ligi"

Glede na to, da je, kot pravi, v Franciji že vse dosegel, je francoska Ligue Magnus sploh še dovolj velik izziv? "V bistvu sem želel priti v višjo ligo. A po dveh letih iskanja kluba, ko sem bil sicer v navezi z nekaterimi ekipami – z eno ekipo v avstrijski ligi smo bili precej blizu dogovora –, a se na koncu nikoli nismo dogovorili, sem sprejel tisto, kar je bilo na voljo. Torej francosko ligo. Seveda bi rad, da bi bile tudi kakšne boljše ponudbe, a žal je položaj na trgu tak, da je zelo težko dobiti dobro ponudbo v boljši ligi," se je problematike hokejskega trga za konec še dotaknil naš sogovornik.