Do zadnjega naslova pred petdesetimi leti

Chicago je eden izmed najstarejših franšiz v ligi NHL in je del šesterice originalnih klubov. Ob slednjem sem sodijo še Boston Bruins, Montreal Canadiens, Toronto Maple Leafs, New York Rangers in Detroit Red Wings. Kar 64 let je bil dom Blackhawks Chicago Stadium, od leta 1994 pa domujejo v United Centru.

Pri Chicagu že lep čas lahko sanjajo o naslovu prvaka, kaj šele, da bi se spomnili časov, ko so osvojili dosedanje tri lovorike. Prvič so namreč najvišje dvignili pokal v sezoni 1933/34 in nato še nekaj let zatem, v sezoni 1937/38. Sledili sta dve desetletji in v sezoni 1960/61 so bili znova najboljši na področju Severne Amerike. To pa je bil tudi zadnji naslov prvaka.

Se bo prekletstvo Mariana Hosse končalo?

V bližnji preteklosti se Blackhawks prav tako niso mogli ravno hvaliti z rezultati. Zasuk je prišel z dobrimi nabori in trenerjem Joelom Quennevillom. Slednji je moštvo prevzel v minuli sezoni in ga popeljal prvič po sezoni 2001/02 v končnico, kjer so se zaustavili šele v finalu zahodne konference, ko je bil boljši Detroit.

Kar se tiče nabora so leta 2006 izbrali kot številko tri Jonathana Toewsa, ki je sedaj tudi kapetan moštva, leto zatem pa so imeli pravico do prvega nabora in odločili so se še za enega odličnega napadalca, Patricka Kana. Ob tem so imeli tudi nekaj posrečenih menjav in v klub so prišli Andrew Ladd, Cristobal Huet, Brian Campbell, Marian Hossa, Patrick Sharp in nekateri drugi. Ob Toewsu in Kanu že od samega začetka igrajo pri Chicagu Duncan Keith, Kris Versteeg, Troy Brouwer in Dustin Byfuglien, ki so prav tako nosilci igre. Ob okrepitvah je potrebno malo v šali, malo zares, omeniti prav Hosso, za katerega bo to tretji zaporedni finale, oba pa je doslej izgubil (najprej v dresu Pittsburgha, nato pa v dresu Detroita). Bo šlo pri slovaškem napadalcu v tretje le v rado?

V rednem delu so letos končali na zahodu na drugem mestu s 112 točkami, za prvim mestom in San Jose Sharks so zaostali le za točko. V končnici so najprej s 4:2 v zmagah ugnali Nashville Predators, nato pa so jih čakali igralci Vancouvra, od katerih so bili prav tako boljši s 4:2 v zmagah. V konferenčnem finalu so se pomerili proti najboljši ekipi rednega dela, San Jose Sharks in serijo dobili presenetljivo s 4:0 v zmagah.

Mikita najboljši strelec franšize

Največ točk v zgodovini franšize je dosegel Stan Mikita, katerega števila 21 je tudi upokojena, dres pa je izobešen pod stropom dvorane. Ob slednjem je to čast doletelo še šest nekdanjih igralcev. Leta 1983 so upokojili dres Bobbyja Hulla, ki je na hrbtu nosil številko devet, leta 1988 so upokojili številko 1 (Glen Hall), 18 (Denis Savard) in 35 (Tony Esposito). Leta 2008 pa so upokojili številko tri, pod strop pa so obesli dva dresa, saj sta to številko v zgodovini nosila dva igralca, Keith Magnuson (med 1969 in 1980) in Pierre Pilote (med 1955 in 1968).