Anže je pravi čudež!

Matej Grošelj, Dnevnik

1. Prav gotovo je Anže Kopitar eden najbolj zaslužnih hokejistov pri največjem uspehu Los Angelesa v zgodovini kluba. Gre za igralca, ki spada v vrh svetovnega hokeja, kar pomeni, da takšnega športnega zvezdnika Slovenija še ni imela. Anžetova pot do slave ni naključna, saj je celotno življenje podredil hokeju in strogemu profesionalizmu. Zdaj žanje sadove trdega dela in prepričan sem, da se na tej točki ne bo ustavil, čeprav je v NHL že pri rosnih 24 letih osvojil Stanleyjev pokal in podrl številne rekorde.

2. Že podatek, da ogromno Slovencev ponoči spremlja Anžetove predstave, je zadosten dokaz, da hokejska igra v domovini pridobiva na priljubljenosti. Anžetovi uspehi so ob slabi gospodarski klimi in poplavi negativnih novic prišli kot naročeni, saj imajo ljudje ob podobnih dogodkih vselej razlog več za veselje. Škoda le, da so bile tekme ob neugodni uri, saj bi se v nasprotnem primeru še več športnih navdušencev veselilo skupaj s Hrušičanom. Športna evforija je torej lahko le spodbudna, povrhu pa je Slovenija v zadnjih tednih pridobila na prepoznavnosti pri zemljepisno šibkih Severnoameričanih, kar tudi nekaj šteje.

Siniša Uroševič, Delo:

1. V športu ponavadi ni naključij, gre za preplet izjemnih dejanj, pri Anžetu pa sploh za vrhunski talent kot tudi profesionalen pristop vsem nalogam že od otroštva. Lahko smo ponosni, da je Los Angeles svoj prvi Stanleyjev pokal osvojil prav z Anžetom.

2. Gre za novo reklamo slovenskega hokejskega čudeža. Že tako vedno znova presenečeno ugotavljamo, kako daleč prileze reprezentanca s tako ozko bazo igralcev, tole je zdaj novi mejnik. Naslednji bi bil nastop na olimpijskih igrah. Za Slovenijo pa je to kažipot, kam lahko pripeljeta vztrajnost in trdo delo.

Barbara Kavčič, Ekipa

1. Skoraj težko je najti toliko besed, s katerimi bi lahko pohvalila uspeh našega asa. Zame je to gotovo največji mogoč dosežek kateregakoli od naših športnikov v vsej zgodovini športa. Mogoče sem preveč subjektivna in prepričana sem, da bodo mnogi dejali, da so olimpijske igre pravo merilo, a mislim, da samo tisti, ki spremljamo hokej, razumemo razsežnosti tega, kar je Anžetu uspelo. Splošna javnost oziroma tisti, ki se na hokej sploh ne spoznajo, nikakor ne morejo doumeti, kaj na svetu pomeni Stanleyjev pokal in kaj pomeni, da ga bo nad glavo dvignil Slovenec! Anže je pravi čudež!

2. Slovenski hokej bo samo zaradi tega na mednarodni ravni gotovo dobil na veljavi. HZS in naše reprezentante bodo bolj spoštovali, vsaka država namreč ne proizvede hokejista takega kova, kot je Anže. Pričakovali bi, da bo prišlo do še večjega vpisa v hokejske šole, ki že tako in tako ni skromen. Morebiti se bo zdaj starejšim igralcem lažje prebiti v tujino. Kaj bo prinesel Sloveniji? Največjo možno prepoznavnost na drugi strani Atlantskega oceana. Nihče ni tak ambasador naše državice in športa, kot je Kopi.

Gašper Jakomin, POP TV:

1. Z eno besedo – fantastično. Anže Kopitar je končno zaprl usta vsem dvomljivcem in skeptikom, ki so menili, da ni igralec za velike tekme. Brez obotavljanja in brezkompromisno je zasenčil večje zvezdnike lige NHL. Gorenjska trma. Poleg tega je ekipa, ki so jo na začetku končnice vsi po vrsti odpisali in je niso jemali resno, dokazala, da se pride dlje, če se vsi igralci podredijo skupnemu cilju. Ni mačji kašelj zmagati v finalu najmočnejšega klubskega tekmovanja v hokeju. Pohvale vredno.

2. Nedvomno dodatno prepoznavnost za slovenski hokej in Slovenijo samo. Anže je trenutno najboljši ambasador Slovenije v ZDA in veliko več ljudi bo zdaj vedelo, da Slovenija ni le košček zemlje med Trstom in Dunajem. Za slovenski hokej, vsaj klubski, pa je to velik obliž na rane, ki so nastale zaradi sramotnega dogajanja v HK Jesenice. Verjamem, da se bo marsikateri tuji hokejist, ki bo v precepu, ali igrati v Sloveniji, nekoliko lažje odločil, da pride sem, ko bo izvedel, da je Slovenija domovina ''kralja'' Anžeta Kopitarja.

Marko Miklavič, Šport TV

1. Da bo naš najboljši hokejist vseh časov nekoč vsaj enkrat osvojil Stanleyjev pokal, mi je bilo jasno že prvo leto njegovega nastopanja v NHL. Pravzaprav že v uvodnih mesecih sezone 2006/07, ko je Anže pri 19 letih kazal ne samo izjemen talent, temveč tudi izjemno zrelost v boju z mnogimi že uveljavljenimi hokejisti svetovnega formata. Nisem si seveda upal napovedati, da mu bo ta podvig uspel s Kings, saj se mi je zdela politika sestavljanja ekipe iz Los Angelesa bolj kot ne zgrešena, nekako sem to prej pričakoval ob njegovi prvi menjavi kluba. Vedno sem si namreč želel, da bi zaigral bodisi v kateri od tradicionalnih kanadskih bodisi v kateri od bistveno bolj hokejskih ameriških franšiz. Toda očitno so v mestu angelov le vedeli, kaj delajo in naposled okrog slovenskega asa zgradili moštvo brez ''zvezdnikov''. Ko je svoje v tej zasedbi dodal še MVP končnice Jonathan Quick, ki me v preteklosti prav tako ni navdajal s pretiranim optimizmom, da bo namreč nekoč potrdil svoje odstotke ubranjenih strelov iz rednega dela tudi takrat, ko bo šlo povsem zares, se je začela pravljica na zahodni obali ZDA. Kaj bi se utegnilo zgoditi, sem slutil že po tem, ko so Kralji izločili Vancouver, izjemno formo in homogenost pa so zadržali vse do velikega finala, v katerem so prav tako dominirali. Naslov najboljših v NHL torej roma v prave roke in kar je najbolj pomembno, eden tistih, ki je najbolj zaslužen zanj, je tudi najboljši strelec končnice Kopitar.

2. Slovenski hokej je s tem doživel neko novo dimenzijo, saj zdaj res vsa Severna Amerika natančno ve, kdo je in kaj je Anže Kopitar. Moramo namreč vedeti, da zaradi tega, ker je Los Angeles večino časa v sezoni zgolj na očeh občinstva na zahodu ZDA, doslej še ni žel takšnih simpatij in slave, kot jih bo poslej. Finale je le finale in ko se neki igralec v najhitrejšem ekipnem športu na svetu bori za Stanleyjev pokal, ga – hočeš ali nočeš – spremlja vsa zainteresirana in tudi nezainteresirana javnost. Pač, svoje naredijo najbolj prodorni mediji, ki iz ''navadnih'' ljudi jasno v hipu lahko naredijo ''bogove''. Je pa res, da Anžetova prepoznavnost za hokej na naših tleh ne bo bistveno drugačnega pomena, kot je bila do zdaj. Razen tega kajpak, da se bodo otroci še raje odločali preizkusiti na drsalkah in s palicami v rokah. Toda zaradi bolj kot ne kaotičnega stanja v našem klubskem hokeju, za katerega so najbolj krivi neprimerni funkcionarji, je to bolj račun brez krčmarja. Kot za zdaj kaže, se bo namreč še naprej dogajalo, da bodo morali nadobudneži v najbolj delikatnih letih po pravilen razvoj v tujino. No, morda pa to po drugi strani niti ni spet tako slabo, saj prav dobro vemo, kakšno pot je moral Kopitar prehoditi, da je sploh postal to, kar je. Morda pa na takšen način Slovenija v prihodnosti dobi nekega novega Anžeta Kopitarja. Glede same prepoznavnosti Slovenije v svetu pa že dalj časa tako ali tako zagovarjam tezo, da športniki na tem področju naredijo precej več kot politiki. Toda kaj nam to sploh pomaga v teh težkih časih? Žal bolj malo.