Tragična zgodba, ki daje moč hrvaškemu vratarju

Prejšnje zgodbe: Zlatan Ibrahimović (Švedska), Islandija, Ante Čačić (Hrvaška), Will Grigg (Severna Irska), Neil Taylor (Wales), Davor Šuker (Hrvaška), Armando Sadiku (Albanija), Marcus Rashford (Anglija), György Garics (Avstrija), Gabor Kiraly (Madžarska), Graziano Pelle (Italija), Darijo Srna (Hrvaška), Gareth Bale (Wales), Dimitri Payet (Francija). 

Po zmagi nad Turčijo, remiju s Češko in zmagi nad evropskimi prvaki z zadnjih dveh prvenstev Španci, na tej tekmi je ubranil enajstmetrovko in bil eden izmed glavnih junakov velikega hrvaškega zmagoslavja, ste lahko, če ste pozorno opazovali, opazili fotografijo in napis na majici Danijela Subašića. Vratarja Hrvaške, ki po vsaki tekmi takoj sleče dres in se spomni na fanta, ki ga še danes nosi v srcu.

"Tako bo do moje zadnje tekme, ki jo bom odigral. Hrvoja nikoli ne bom pozabil," je povedal najboljši vratar francoske lige, ki navdušuje kot član Monaca in zdaj tudi na evropskem prvenstvu pod hrvaško zastavo. Ta fant je Hrvoje Ćustić, njegov nekdanji soigralec iz Zadra in nekoč veliki up hrvaškega nogometa, ki je umrl 3. aprila leta 2008. Pet dni po tem, ko je na tekmi prve hrvaške lige prejel udarec v glavo.

Hrvoje s nama nije već šest godina. #Ćustić #Zadar #nogomet #RIP :'( pic.twitter.com/578poxRfWT

— Tin Žaja (@tinzaja) April 3, 2014

Bil je član najbolj nadarjenega rodu hrvaškega nogometa

Nekdanji zelo obetavni nogometaš, ki si je mesto v enem izmed najbolj nadarjenih rodov hrvaškega nogometa v mladi izbrani vrsti delil s poznejšimi asi evropskega in svetovnega nogometa, kot so Luka Modrić, Vedran Ćorluka, Eduardo da Silva in še nekateri, je umrl zaradi hudih poškodb glave, ki jih je dobil 29. marca 2008 na prvenstveni tekmi med Zadrom, katerega član je bil, in Cibalie.

Takrat 24-letni nogometaš je v četrti minuti omenjene tekme po dvoboju z nasprotnikovim nogometašem Tomislavom Jurićem nesrečno padel ob avt liniji in z glavo udaril ob betonski zid tribune štadiona v Stanovih, ki je stal nerazumljivo blizu nogometne zelenice.

Takoj je bilo jasno, da se je zgodilo nekaj hudega, zato so ga prepeljali v bolnišnico, medtem ko je bila tekma prekinjena in prestavljena na poznejši termin. Še isti dan je bil operiran v bolnišnici v Zadru, kjer so se pet dni borili za njegovo življenje. Drugega aprila zvečer se je njegovo zdravstveno stanje močno poslabšalo, njegovo smrt pa so uradno proglasili 3. aprila ob 11.51.                               

Najraje bi bil on na njegovem mestu

To je bila novica, ki je močno pretresla hrvaški nogometni svet in vse, ki so ga poznali. Med drugim tudi takratnega hrvaškega selektorja, zdajšnjega zvezdnika angleške premier lige Slavena Bilića, ki je nesrečnega Ćustića treniral v mladi reprezentanci. "Ne vem, kaj naj rečem. To je najtežji dan v mojem življenju," je takrat dejal. Tudi on je bil seveda prisoten na pogrebu, na katerem se je od priljubljenega fanta poslovilo več tisoč ljudi. Na njem je bil praktično celoten nogometni svet, prvenstveni krog, ki bi moral biti na sporedu tisti konec tedna, je bil odpovedan.
"To je najtežji dan v mojem življenju," je ob tragediji dejal uspešni hrvaški trener Slaven Bilić.

Med žalujočimi je bil tudi nesrečni Jurić, ki je v boju za žogo poskrbel za usoden padec Ćustića. Čeprav se pogreba sprva ni nameraval udeležiti, si je pozneje premislil zaradi pozivov Ćustićevih članov družine, ki so večkrat javno poudarili, da je v tej tragediji še najmanj kriv. "Še sam ne vem, kako se je to zgodilo. Takšnih dvobojev je na tekmi ogromno. Tudi sodnik mi je rekel, da pri tem posredovanju ni bilo niti prekrška. Ne morem vam povedati, kako zelo mi je žal, najraje bi bil jaz na njegovem mestu. Tega, kar se je zgodilo, nikoli ne bom prebolel," je v solzah govoril Jurić, ki je leta 2014 pol leta igral tudi za novomeško Krko.

Bil je tudi član splitskega Hajduka

Ćustić se je rodil leta 1983 v Zadru. Z nogometom se je začel ukvarjati v tamkajšnjem klubu, ko je bil star 15 let, pa je prestopil v splitski Hajduk. Pozneje se je spet vrnil v Zadar, kjer je leta 2002, ko je bil star 19 let, hitro začel igrati v članski ekipi in tudi zabijati gole. Bil je namreč napadalec. Ko je Zadar leta 2005 izpadel v drugo ligo, je prestopil v Zagreb. Tam ni dobil prav veliko priložnosti za igro, ob poznejšem zvezdniku evropskega nogometa Mariu Mandžukiću in Krunu Lovreku je bilo to težko.

Sunce je
izgubilo sjaj,Hrvoje u srcima našim,zauvijek si
znaj !#HRVOJEĆUSTIĆ #R.I.P pic.twitter.com/UWIdlTCRNQ

— Kreso Razov (@KresoRazov) April 3, 2014

Po dveh letih, v katerih ni prav veliko igral, se je za krajši čas preselil v Medžimurje in se leta 2007 spet vrnil v Zadar. Tam je redno igral vse do dvoboja manj kot leto pozneje, ko se je usoda grdo poigrala z njegovim življenjem in ga za vedno vzela.

Po tragediji ni odgovarjal nihče

Po tej tragediji nikoli ni odgovarjal nihče, je pa Evropska nogometna zveza Uefa pod drobnogled vzela hrvaški nogomet in predvsem njegovo infrastrukturo. Zid na štadionu v Stanovih so seveda umaknili, v vodstvu hrvaške nogometne lige so nekoliko zaostrili pogoje za nastopanje v prvi ligi, a Ćustićevega mladega življenja žal nikoli ne bodo mogli vrniti.

Tudi Luka Modrić in preostali zvezdniki Hrvaške igrajo z mislimi na nekdanjega prijatelja.

Z njim bodo šli do konca

Živel bo v glavah mnogih, ki se še danes z bolečino v srcu spominjajo nanj. Med njimi so tudi hrvaški nogometaši, ki navdušujejo v zadnjih tednih na evropskem prvenstvu v Franciji in bodo novo poglavje uspešne zgodbe, ki dviguje na noge celotno Hrvaško, skušali spisati danes zvečer, ko se bodo v osmini finala pomerili s Portugalci.

"Hrvoje je vedno tu. Tudi na letošnjem prvenstvu je. Z njim gremo lahko do konca," je po veliki zmagi nad Španci povedal Subašić. Vratarju, ki je med vratnicama Hrvaške nasledil legendarnega Stipeta Pletikoso, bodo, če jih boste vprašali, en za drugim prikimali vsi preostali hrvaški reprezentanti.