Zlati konjenik – Miro Cerar

Osemindvajsetega oktobra leta 1939 se je v Ljubljani rodil Miroslav "Miro" Cerar, danes ena največjih legend tako jugoslovanskega kot slovenskega športa po Leonu Štuklju (slednji je osvojil šest olimpijskih medalj, od tega tri zlate). Mali mož, ki je navduševal na gimnastičnih orodjih in bil med leti 1958 in 1970 nepremagljiv na konju z ročaji. Bil je zvezda svetovne gimnastike in to ostaja še danes, ko praznuje 70. jubilej.

Najuspešnejši na konju, a univerzalec

Na najstarejšem gimnastičnem orodju, konju z ročaji, na katerem je bil prvotni namen razvijanje vojaških sposobnosti, je osvojil toliko odličji, da jih še dolgo ne bo moč preseči. Z do popolnostjo izvedenimi vajami si je v karieri telovadca prislužil nazive kot so kralj konja, zlati konjenik in bog konja. Dvakrat je Miro Cerar stopil na najvišjo stopničko na olimpijskih igrah – leta 1964 v Tokiu ter štiri leta pozneje v Mehiki, ob tem si je na Japonskem okoli vratu obesil tudi bron na drogu. Bil je nepremagljiv tudi na evropskih in svetovnih prvenstvih, kjer je "končal" pri 14 zlatih odličjih (štirikrat SP, desetkrat EP). Mož, ki je ob vseh teh uspehih na športnem področju uspešno diplomiral ter se po karieri prelevil v odvetnika, je bil sicer univerzalen telovadec. Kot prvemu mu je uspelo dvakrat zapored osvojiti naslov evropskega prvaka v mnogoboju, hkrati pa je na evropskih tekmovanjih stopal na stopničke tudi na vseh drugih orodjih, naslove evropskega prvaka pa je osvojil še na krogih, bradlji in drogu.

Pri 31 letih je Cerar kariero zaradi družine, poškodb in utrujenosti končal. Leta 1970 na svetovnem prvenstvu v Ljubljani, kjer je še tretjič zapored postal svetovni prvak.

Med predlagatelji in ustanovitelji OKS

Ne le izjemen športnik, tudi osebnost, ki se ji lahko klanjajo prav vsi. S svojim pristopom in odnosom je bil devetkrat imenovan za najboljšega jugoslovanskega športnika leta, pri tem je postal tudi prvi slovenski športnik leta - 1968.

Miroslav Cerar je bil med predlagatelji in ustanovitelji Slovenskega olimpijskega komiteja, ki mu je tudi prvi predsedoval. Poleg zbirke odličji ima v svojih vitrinah tudi Bloudkovo nagrado, nagrado Olimpijski red (L'Ordre Olympique) in najvišje državno priznanje v nekdanji Jugoslaviji (nagrada AVNOJ).