Žiga Lin Hočevar bo letos pouk začel malce pozneje #video

Sportal Diši po številnih slovenskih medaljah po Augsburgu, prednjači vsestranska Eva Alina Hočevar

Foto: Ana Kovač

Zadnji konec tedna se je končal svetovni pokal v Tacnu, prihodnji teden pa vas že čaka finale svetovnega pokala v Augsburgu. Ritem je naporen, ob tem pa ste še dijak. Vam je uspelo priti v šolo na prvi letošnji šolski dan?
Zdaj se je šola začela, ampak prvih nekaj dni bom izpustil, da se lahko res posvetim zadnjima dvema tekmama. Torej finalu svetovnega pokala v Augsburgu in potem še svetovnemu prvenstvu v Avstraliji. Ko se oktobra vrnem, bom začel delati za šolo. Snov bom dobil kar hitro, smo se pa vnaprej dogovorili, da najprej končam tekmovanja in se potem začnem posvečati šoli. Tako je res lažje, pa tudi učitelji mi gredo zelo na roko.

Kdo vam gre tako na roko, ko ste rekli, da boste kmalu dobili zapiske? Je to šola kot institucija ali imate zelo prijazne sošolke in sošolce?
V bistvu vso snov dobim kar od profesorjev. Vsak posebej mi pošlje gradivo, ki ga potem sam predelam. To je malo težje, ker se moraš sam usesti in se naučiti. Nihče ne sedi poleg tebe, da bi ti sproti razlagal. Ampak ko snov predelam, se dogovorim s profesorji in potem pišem test ali pa sem ustno vprašan. Včasih se dogovorimo tudi prek Zooma, če sem na pripravah. Res moram reči, da so mi vedno na voljo. Tudi v nedeljo popoldne, če je treba.

Foto: Ana Kovač Koliko vas morajo prepričevati za učenje ali sami veste, da je šolo treba dokončati?
Zdaj sem v četrtem letniku, konec leta pa me čaka matura. Malo bo zabavno, ker ko sem gledal termine, sem videl, da se skoraj vsi svetovni pokali prekrivajo z maturo. Najverjetneje bom zato moral na drugi rok. Priznam, da sem precej len, ampak vem, da je šolo treba nujno narediti. Ko je treba, se usedem, si vzamem čas in se naučim. Brez izobrazbe ne moreš hoditi po svetu. Tudi zaradi študija … Šel bom korak za korakom. Program, ki ga zdaj obiskujem, mi je zanimiv, imam občutek, da od njega veliko več odnesem kot sem prej od gimnazije. Mislim, da mi bo to znanje koristilo tudi pozneje, recimo če bi imel svoje podjetje.

Če se dotakneva vašega veslanja in drugega dela sezone. V domačem Tacnu ste bili v kajaku drugi, v krosu na posamični tekmi pa peti. Je to tisto, kar ste od sebe pričakovali na domači tekmi?
Da, absolutno. Želel sem si, da bi se uvrstil na stopničke, ker je občutek povsem drugačen, če greš domov z medaljo ali brez nje. Na vsaki tekmi si tega želim, ker je res poseben trenutek, ko oblečeš reprezentančno trenirko, ko se pripraviš na razglasitev in stopiš na oder za zmagovalce. Tudi občutek v cilju, ko si zadovoljen z vožnjo, je nekaj povsem drugega kot takrat, ko ti ne uspe. Kot sem že večkrat rekel, če bo vsako leto tako, se ne bom pritoževal.

Žiga Lin Hočevar se je v Tacnu v kajaku zavihtel na drugo mesto. Foto: Aleš Fevžer

Do zdaj ste bolj blesteli v kanuju, zdaj pa ste v Tacnu z drugim mestom zasijali tudi v kajaku. Je bilo to le vprašanje časa ali ste presenetili tudi sami sebe?
V kanuju sem imel vedno več samozavesti, zato je bilo lažje. Pred štartom sem se znal umiriti in odpeljati svojo vožnjo. V kajaku pa tega občutka dolgo nisem imel. Vedno sem mislil, da moram iti čez sebe, in zaradi tega sem delal napake. V finale sem sicer prihajal, ker sem vedel, da sem dovolj dober, a za medaljo je vedno nekaj zmanjkalo. Bil je dotik, ali se mi je porušila vožnja ... Mislim, da sem bil petkrat ali šestkrat v finalu in sem vedno nekaj "zakvačkal".

Na tekmi v Tacnu pa sem se umiril in odpeljal takšno vožnjo, kot jo znam. Morda celo malo pod svojim maksimumom, ker nisem želel vsega tvegati. Medalja mi namreč ogromno pomeni. Zato bi rekel, da je bilo samo vprašanje časa. Res je, malo čudno se sliši, ko rečem končno glede na to, da imam šele 18 let in tekmujem šele tretjo sezono na največjih tekmovanjih. A meni so se vsi ti koraki zdeli zelo dolgi.

Ne morem mimo kanuja, kjer je bilo veliko razočaranje, saj ste vsi trije slovenski kanuisti ostali zunaj finala. Kaj se je pri vas dogajalo?
Absolutno to ni bilo to, kar smo pričakovali in si želeli. Tisti dan res ni bil najlepši. Že celotno sezono se ukvarjam z občutki v čolnu. Imam obdobja, ko se počutim odlično, in potem pridejo trenutki, ko nimam prav nobenega občutka. Tokrat je bil pač slab dan in nisem se znašel. Žal se ni izšlo, a mislim, da to doleti vsakega športnika. Na žalost se je prav tisti dan napaka prikradla vsem trem.

Žiga Lin Hočevar v disciplini kajak kros Foto: Kajakaška zveza Slovenije

Vsi vemo, kako ambiciozni ste in kakšne so vaše želje. Ste se navadili sprejemati poraze in ponesrečene vožnje?
Zanimivo je, da je bilo lani teh nihanj veliko manj, in še danes ne vemo čisto, zakaj. V športu se pogosto zgodi, da se nekaj dogaja, pa ne veš zakaj. Že pred dvema letoma sem ugotovil, da ne bom mogel zmagati na vsaki tekmi, pa čeprav vem, da bi lahko. Na koncu ni vse odvisno samo od tebe. Toliko je stvari, ki gredo lahko narobe. In ne more se vsak dan vse iziti. Ambicije imam še vedno enake, ampak zdaj vem, da ni konec sveta, če se vožnja podre. Povsem normalno je, da se ne izide prav vsakokrat.

Ravno smo vas ujeli na poti v Augsburg, kjer vas konec tedna čaka finale svetovnega pokala. Tam se kar dobro počutite glede na to, da ste lani tam zmagali, kajne?
Augsburg mi sicer ni med najljubšimi progami, saj so kontratoki zelo ozki. Sam rad zapeljem malo globlje v kontratok, nastavim rep čolna in pustim, da me potegne ven. Tega na tej progi ne moreš početi. Zato za lani ne bi rekel, da me je zmaga presenetila, ker je bila vožnja res kakovostna, a hkrati to ni proga, na katero bi stavil, da mi najbolj ustreza. Je pa bila lanska postavitev zelo zanimiva in tehnična, vse sem odpeljal tako, kot je treba, in rezultat je bil vrhunski.

S sestro Evo Alino, ki letos tudi blesti, sta zelo povezana. Foto: Nina Jelenc

Kako pa spremljate vrhunsko sezono svoje sestre Eve Aline, saj letos zares blesti?
Res je, letos se ji je vse lepo izšlo. Ne bi rekel, da je naredila velik preskok od lani, saj sem že na treningih videl, da vesla na zelo podobni ravni kot zdaj. Se mi pa zdi, da je dozorela, da se stvari loteva bolj sistematično in z večjo mirnostjo. Če bi že lani dosegla takšne rezultate, me to ne bi presenetilo. Zelo sem vesel zanjo, predvsem zato, ker vem, koliko truda vlaga. Mislim, da to vidim bolj kot kdorkoli drug. Lani je imela pred olimpijskimi igrami in po njih težke trenutke, a je garala in šla čez vse. Letos pa je sezona, ko se ji ves ta trud vrača, in res sem zadovoljen, da ji uspeva.

View this post on Instagram

A post shared by 𝕟𝕚𝕝 𝕒𝕘𝕚𝕫 𝟙𝟠 𝕪.𝕠. (@hocevar_ziga_lin)

Preberite še:

Sportal Celjan poskrbel za nove slovenske stopničke!

Sportal Lea Novak ni rešila klavrnega dneva kanuistov

Sportal Sestra in brat Hočevar zbirko kolajn dopolnila tudi doma