Janja Garnbret
Torek, 6. 11. 2018, 17.59
5 let, 5 mesecev
Gorazd Hren, selektor slovenske plezalne reprezentance in trener Janje Garnbret
Uspehi končno prinašajo finančne sadove, zaposlitev za svetovno prvakinjo #intervju
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,74
1
Gorazd Hren in Luka Fonda, selektor in trener slovenske reprezentance v športnem plezanju.
Z zadnjim vikendom v oktobru se je z zmago Domna Škofica in drugim mestom Janje Garnbret na tekmi v težavnostnem plezanju v kitajskem Xiamenu končala najuspešnejša sezona za slovenske športne plezalce. Kaj lahko sezona presežnikov prinese slovenskemu športnemu plezanju in kakšni izzivi jih čakajo v predolimpijski sezoni? Pogovarjali smo se z Gorazdom Hrenom, selektorjem slovenske reprezentance in trenerjem Garnbretove, najbolj raznovrstne športne plezalke zadnjega obdobja.
V zgodovinskih pregledih slovenskega športnega plezanja bo sezona 2018 zapisana kot najuspešnejša. Janja Garnbret je še tretjič zapored postala skupna zmagovalka svetovnega pokala v težavnostnem plezanju in kombinaciji z balvanskim, Jernej Kruder je krojil vrh balvanskega plezanja in prav tako zmagal v skupnem seštevku, Domen Škofic pa je bil v skupnem seštevku težavnosti tretji.
Po zaslugi Garnbretove je tudi na svetovnem prvenstvu v Innsbrucku dvakrat zadonela slovenska himna. Devetnajstletnica je postala svetovna prvakinja v balvanih in olimpijski kombinaciji, ki združuje vse tri plezalne discipline in bo plezanje prvič pripeljala tudi na olimpijske igre (Tokio 2020), ter svetovna podprvakinja v težavnosti. Gregor Vezonik je uspešno sezono kronal z bronom na balvanski tekmi. Tudi v mladinski konkurenci so slovenski plezalci in plezalke osvajali najvišja mesta in naslove svetovnih in evropskih prvakov.
Janja Garnbret in Domen Škofic po izteku sezone plezata na Japonskem, Gregor Vezonik je v ZDA, Jernej Kruder se preizkuša v naravnih stenah Majorke, če izpostavimo samo nekaj tekmovalcev. S čim ste vi zaposleni po koncu sezone tekem v svetovnem pokalu? Za trenerje sezona očitno še ni končana?
Ne, zame sezona še ni končana. Ogromno dela je še z birokracijo, poleg tega kar nekaj tekmovalcev pripravljamo za državno prvenstvo, ki sploh mlajši generaciji zelo veliko pomeni. Šele decembra in začetek januarja bomo zares prosti … Plezalce, ki ste jih našteli, in še nekatere v novembru čaka odprto prvenstvo Kitajske (China Open), ki prinaša lepe denarne nagrade, poleg tega vsem povabljenim tekmovalcem organizator krije vse stroške nastanitve.
Trenerska trojka Urh Čehovin, Hren in Fonda z Janjo Garnbret, junakinjo svetovnega prvenstva v Innsbrucku, kjer je osvojila dva naslova svetovne prvakinje in naslov podprvakinje.
Za vami je najuspešnejša sezona slovenskega športnega plezanja. Se strinjate?
Mislim, da ja. Že samo to, da imamo zmagovalca v skupnem seštevku balvanov (Jernej Kruder, op. p.) in v težavnosti (Janjo Garnbret, op. p.), se je zgodilo prvič. Za nameček je še Domen Škofic sezono kronal z zmago na tekmi v težavnosti in jo zaključil na tretjem mestu težavnosti. To je zanj po težki sezoni, v kateri se stvari niso poklopile tako, kot bi se ob njegovi pripravljenosti morale, res velika motivacija. Bil je dvakrat tretji, a za nekoga, ki je leta 2016 zmagal v skupnem seštevku svetovnega pokala v težavnosti, to ni dovolj.
Mia Krampl je na zadnji tekmi svetovnega pokala v kitajskem Xiamenu pristala tik pod zmagovalnim odrom na četrtem mestu.
Ne smemo pozabiti, da smo imeli kar štiri dekleta v finalu tekem svetovnega pokala. Mia Krampl je na tekmi svetovnega pokala v Xiamenu zasedla četrto mesto, kar je njen najboljši rezultat in velika spodbuda za naprej. Potem so tu še Vita Lukan, Lučka Rakovec, Urška Repušič …, ki so pravzaprav še mladinke, zato je dejstvo, da se uvrščajo v finale tekem svetovnega pokala za člane, res velika stvar. Pridno nabirajo izkušnje in so svetla prihodnost slovenskega plezanja.
V moški konkurenci med plezalci mlajše generacije izstopa Luka Potočar.
Kaj pa fantje, kako svetla je prihodnost v moški konkurenci?
Tam nimamo tako široke baze kot pri dekletih. Najbolj izstopa Luka Potočar, ki je že pokazal, da se razvija v zelo dobrega plezalca. Dober je bil že prej, a je bil nižji, zdaj je zrasel, močnejši je, in to se pozna tudi v steni. Potrebuje izkušnje, fizično pa je povsem blizu najboljšim.
Kaj takšna veleuspešna sezona, kot je bila letošnja, pomeni za izboljšanje finančne podpore slovenskemu športnemu plezanju, infrastrukture in gmotnega stanja tekmovalcev? Se Janji obeta služba v javni upravi?
Plezanje je v Sloveniji postalo dokaj prepoznaven šport in po tej poti je lažje priti do sponzorjev. Še vedno pa je seveda še dovolj manevrskega prostora.
Jernej Kruder je bil najuspešnejši balvanist te sezone. Na svetovnem prvenstvu mu je žal spodletelo in se ni uvrstil v finale.
Prihodnje leto nas spet čaka svetovno prvenstvo, tokrat v Tokiu, kar bo precejšen finančni zalogaj. Poleg tega organizatorji resno razmišljajo o tem, da bi po izpeljanem svetovnem prvenstvu čez mesec dni v Tokiu izvedli še kvalifikacije za olimpijske igre, kar nam predstavlja dodaten strošek. To pomeni, da bi 20 najboljših v kombinaciji tekmovalo še enkrat, v podobnem ritmu kot bo to na olimpijskih igrah leta 2020. Za mesta med najboljših šest. Poleg tega bo še zadnja tekma v sezoni, ki bo najverjetneje v Franciji, štela za dodatne kvalifikacije za olimpijske igre.
Tudi za Gregorja Vezonika je bila sezona 2018 najuspešnejša. Med drugim je osvojil svojo prvo zmago v svetovnem pokalu in bron na svetovnem prvenstvu.
Kar zadeva infrastrukturo, se v bližnji prihodnosti ne bo kaj dosti spremenilo, razen kar zadeva zasebne investitorje. Nekateri nam gredo zelo na roko, v Celju na primer na steni za hitrostno plezanje reprezentanca lahko trenira brezplačno, oddolžimo se jim z objavo na družbenih omrežjih. Tudi v Plezalnem centru Ljubljana in v Kopru nam gredo na roko, ljudje, ki vodijo te centre, so tako ali tako plezalci po duši in razumejo naše potrebe. Ne vem pa, da bi država kakorkoli podprla postavitev nove infrastrukture za plezanje.
Kako je z zaposlitvijo plezalcev v javni upravi? Poleg Katje Kadič, Domna Škofica in Mine Markovič ...
Če sem pravilno razumel, je Janja zelo blizu zaposlitve v Slovenski vojski, kjer bodo zanjo celo odprli novo delovno mesto. Upam, da se kaj uredi tudi za Gregorja Vezonika, Jernej pa bi moral prej maturirati.
Garnbretova in Škofic, partnerja v steni in v zasebnem življenju.
Si lahko v prihodnji sezoni obetamo prenos tekem v športnem plezanju na kateri od slovenskih televizij?
Prvi korak je bil prenos z letošnjega svetovnega prvenstva v Innsbrucku na Eurosportu, finale moških balvanov pa je predvajala tudi ena od slovenskih televizij. Seveda si vsi želimo, da bi bilo tega še več. Vem, da so bila dogovarjanja z nacionalno televizijo, a ne vem, kako se je razpletlo.
Predzadnja tekma v Wuijangu na Kitajskem je bila po vaši pritožbi zaradi mokrih oprimkov (tekma je potekala na prostem v času, ko je deževalo) razveljavljena. Obveljali so rezultati polfinala. To pomeni, da je slovenski glas v svetu športnega plezanja še kako močan?
Da, bi rekel, da nas kar upoštevajo. Tudi na tehničnih sestankih naša beseda kar velja. To velja tudi za avstrijsko (njihov selektor je nekdanji selektor slovenske reprezentance Roman Krajnik). Kar pa zadeva tekmo, ki jo omenjate, je bilo tako, da smo odreagirali pravi čas. Tudi Korejka Jain Kim je plezala v slabih pogojih, a njena ekipa ni odreagirala pravočasno, mi pa smo, zato je Janja dobila priložnost, da se vrne v cono in v primeru, da bi organizatorjem uspelo posušiti oprimke, pleza ponovno, medtem ko Kim te priložnosti ni dobila, čeprav je plezala v enakih pogojih kot Janja. No, na koncu so ženski finale tako ali tako razveljavili, moškega pa sploh niso izpeljali.
Medijski naval na slovensko plezalno kraljično. Posnetek je s svetovnega prvenstva v Innsbrucku.
Koliko je v športnem plezanju skrivalnic v smislu, da se pred konkurenco skriva, kaj se počne, kako se trenira? Zdi se, da so karte dokaj odprte, medtem ko je na primer v judu zgodba precej drugačna. Znano je, da so si Japonci poleti resno prizadevali, da bi prišli v Slovenijo in posneli, kje in kako trenira Janja.
Mislim, da smo morda predolgo kazali vse, kar počnemo, je pa težko omejiti dostop do treningov, ne moreš ga kar prepovedati. Je pa res, da ni treba pokazati vsega, kar počnemo.
1