Petek, 18. 5. 2018, 19.12
6 let, 6 mesecev
Tjaša Ristič, navdih za reprezentančne sotekmovalce
"Slovenci imamo slabše pogoje kot drugi, ampak smo vztrajni in grizemo"
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,13
2
"Ta uspeh sem čakala zelo dolgo in zanj tudi garala," pravi 24-letna Kranjčanka Tjaša Ristič, ki je prejšnji konec tedna na evropskem prvenstvu v karateju v Novem Sadu osvojila bronasto odličje s športnih borbah do 61 kilogramov. To je bila tudi prva ženska članska medalja za slovenski karate na evropskih prvenstvih, z njo pa je Rističeva podžgala slovenske olimpijske ambicije.
Karate bo leta 2020 na igrah v Tokiu del olimpijskega programa, zato je medalja, ki jo je Tjaša Ristič osvojila na nedavnem evropskem prvenstvu v Srbiji, vredna več. Ne le, da je sploh prva za Slovenijo v konkurenci članic, temveč je bila dosežena v izjemno močni konkurenci, pomagala pa ji bo tudi pri uvrstitvi na rang lestvici svetovne karate zveze, ki bo nazadnje podlaga za deljenje olimpijskih vozovnic. Obenem je odličje tudi spodbuda preostalim slovenskim karateistom. "Tjaša je pokazala, da je mogoče doseči rezultat," je dejal selektor slovenske reprezentance Damir Vrbanič.
V Novem Sadu ustvarila napetost
"Ta uspeh sem čakala zelo dolgo in zanj tudi garala. V matičnem klubu in v reprezentanci. Za mano je trdo delo, predvsem pa veliko vztrajnosti. Imela sem krizno obdobje, v katerem mi nič ni šlo, ob tem pa nismo vedeli, zakaj ne. Hvala bogu, ob strani so mi stali ljudje, ki jim je moj uspeh tudi največ pomenil. Zaradi njih sem vztrajala, da ne bi koga razočarala. Dejala sem si, da bom vztrajala še do evropskega prvenstva, zdaj pa lahko rečem, da bom še naprej," pravi slovenska junakinja 53. evropskega prvenstva v karateju.
Tjaša Ristič je z odličjem razveselila selektorja Damirja Vrbaniča (levo) kot tudi predsednika KZS Boruta Strojina (desno).
"Na evropskem prvenstvu sem se osredotočila izključno na borbo. Hotela sem narediti vse, da ne bi potem, ko bi prišla z bojišča, česa obžalovala. Borbe so bile zanimive, predvsem zadnja, ki je bila napeta do konca. Ob koncu je bilo 2:2, sama sem čisto ob koncu naredila še eno točko, bila sem prepričana, da mi jo bodo priznali, a je bila dosežena po izteku časa. Tako sem ustvarila še malo napetosti, odločali so sodniki, ki pa so s 5:0 zmago pripisali meni," se je še spomnila odločilne borbe za bronasto odličje, v kateri je premagala Norvežanko Bettino Alstadsaether.
"Konkurenca je bila zares izjemna, zato je Tjašina medalja še posebno vredna spoštovanja"
"Izjemno zadovoljni smo in ponosni na našo Tjašo. Skozi vsa kola napetih bojev smo jo budno in trepetajoče spremljali, svoje delo je opravila odlično. Dolgo smo čakali to medaljo, to je sploh prva slovenska ženska članska z evropskih prvenstev, po dolgem času pa prva članska na sploh. Tudi zadnja, prav tako bronasta, ki so jo osvojili člani, je bila dosežena pod vodstvom selektorja Damirja Vrbaniča. Ta uspeh dokazuje dobro delo in trdo garanje v slovenskih klubih. Tudi v bodoče lahko pričakujemo podobne uspehe," je bil vesel predsednik Karate zveze Slovenije Borut Strojin: "V Novem Sadu je prvič v zgodovini evropskih prvenstev sodelovalo 52 držav. Nikoli ni bilo tako zasedeno. Manjkali sta samo dve državi. Zaradi Tokia 2020 zdaj sodelujejo vsi. Konkurenca je bila zares izjemna, zato je Tjašina medalja še posebno vredna spoštovanja."
"Smo vztrajni, grizemo in tudi na velikih tekmovanjih dokazujemo, da je mogoče"
Naslednji cilj so sredozemske igre, pozneje v oktobru še svetovno prvenstvo, še pravi najboljša slovenska karateistka in dodaja: "Nato bomo postavili nove cilje, končni pa je zagotovo nastop na olimpijskih igrah v Tokiu. Za to bo treba še veliko garati. Slovenci imamo precej slabše pogoje kot drugi, ampak smo vztrajni, grizemo in tudi na velikih tekmovanjih dokazujemo, da se da. Upanje še vedno ostaja."
"Slovenci imamo precej slabše pogoje kot drugi, ampak smo vztrajni, grizemo in tudi na velikih tekmovanjih dokazujemo, da se da."
Rističevi je v Novem Sadu že leta 2011 osvojila bronasto medaljo na mladinskem evropskem prvenstvu, za enega njenih večjih uspehov pa šteje zmaga na turnirju premier lige v Istanbulu leta 2016. Po nekoliko slabši sezoni 2017 je zdaj njena forma spet v vzponu, motivacija pa prav zaradi olimpijskega cilja visoka kot še nikoli.
"Motivacija je največja! Na to sem čakala vse življenje. Od kar vem zase, sem trenirala karate, uradno pa se z njim ukvarjam od sedmega leta. Vedno sem rada tekmovala in vedno sem imela visoke cilje. Včasih tudi previsoke, ampak na olimpijskih igrah si želi nastopiti vsak športnik. Motivacija je zato res ogromna. Ta želja me je morda celo nekoliko zavirala, zdaj pa sem se navadila tega pritiska in lahko samo še rastem," še pravi Gorenjka.
Zjutraj fitnes, zvečer pa karate. Vsak dan.
Za uspeh pa je potrebno trdo delo, še pojasnjuje članica karate kluba Kranj: "Treniram ogromno, dvakrat na dan zagotovo. Le ko so tekme, ne. Takrat pokušamo trenirati, kolikor je mogoče, v pripravljalnem obdobju pa vedno dvakrat na dan. Zjutraj je fitnes oziroma delo na fizični pripravi, zvečer pa karate. Vsak dan. Ob koncu tedna so po navadi skupne priprave ali tekme. Sodelujem tudi s športno psihologinjo, ugotovila sem namreč, da mi zelo pomaga. Imam torej ves paket. Tudi na prehrano sem pozorna, a se na to še kar spoznam, saj je tudi moj fant športnik, nogometaš. Paziva, kaj jeva, saj se na treningih hitro pozna, ali ješ zdravo ali pa se bašeš s hitro prehrano."
"Že zadnji dve leti delam povsem resno, kot da bi bila profesionalka, pa čeprav moram zraven delati in študirati," še pove mladenka, ki na ekonomski fakulteti v Ljubljani študira na smeri turizem, opozarja pa na težave, s katero se spopadajo tekmovalci iz manjših držav: "V reprezentanci smo kakovostni tekmovalci, na pripravah imamo treninge na veliko, veliko višji ravni, kot jih imam v klubu. V klubu me trenira oče in še klubski trener, sotekmovalci pa lahko veliko pridobijo od mene, jaz pa prav veliko ne morem napredovati, saj sem na veliko višji ravni od njih."
V Kranju večkrat trenira z reprezentančno kolegico iz drugega konca Slovenije Lino Pušnik, ki študira v Ljubljani. "Z njo se dopolnjujeva. Sicer pa vsak pripomore. Malo smo omejeni v Sloveniji, prav pridejo reprezentančne priprave in kampi, kjer delamo na visoki ravni in se srečujemo z mednarodnimi tekmovalci, tudi boljšimi od nas. Dveh, treh kampov na leto se zagotovo udeležimo," je sklenila Rističeva.
"Ti samo nadaljuj in vztrajaj, rezultat pa bo prej ali slej prišel"
"Letos smo imeli ogromno tekem. Toliko jih do zdaj še nismo imeli. Skoraj vsakih 14 dni smo bili na kakšni in prav s temi tekmami smo pridobivali ogromno izkušenj. Te so bile pravzaprav glavni dejavnik, saj smo imeli zaradi njih nekaj manj priprav. Tjaša je ves čas trenirala v matičnem klubu, bila sva ves čas v kontaktu, dobro se je pripravila, na tekmi pa sva le še malo dodala. Vmes je bilo neko krizno obdobje, ko na nekaj tekmah preprosto nismo vedeli, zakaj ni bilo rezultatov, po eni tekmi v Španiji sva se pogovorila, rekel sem ji: Ti samo nadaljuj in vztrajaj, rezultat pa bo prej ali slej prišel. To se je, hvala bogu, tudi zgodilo in to prav na evropskem prvenstvu," pa je bil vesel selektor slovenske karate reprezentance Damir Vrbanič.
Tudi zadnja evropska kolajna, prav tako bronasta, ki so jo osvojili člani, je bila dosežena pod vodstvom selektorja Damirja Vrbaniča.
"Ima še nekaj rezerve," pravi in dodaja, da je v Novem Sadu ženska ekipa, ki so jo poleg Rističeve sestavljali še Lina Pušnik in Kaja Budič, ostala dolžnik: "V prvem krogu so imele punce za tekmice svetovne prvakinje Azerbajdžanke in jih gladko premagale z 2:0. Lepo so torej premagale svetovne prvakinje, nato pa v drugem krogu naletele na Grkinje, ki, resnici na ljubo, tudi niso bile slabe. Dobro so se borile, vse so sposobne, ampak so izgubile. Te punce so kakovostne, naš glavni cilj pa je, da razširimo reprezentančno bazo. To nam tudi delno uspeva, moška ekipa se je že malo razširila. Ampak napredek je viden, slabše uvrščene reprezentance praviloma premagujejo, proti boljšim izgubljajo tesno. Drago jim prodajajo svojo kožo."
"Tjašina medalja je pomembna tudi v tem pogledu, preostalim je namreč pokazala, da je mogoče doseči rezultat. Mogoče je nekaj ovir samo še v glavah, kar pa bomo zagotovo premagali."
2