Simona Fabjan: Dovolj je bilo "rekreacije", čas je za nove izzive

Za vest, ki jo vedno tako neradi slišimo, smo izvedeli, po tem, ko smo Simono poklicali z namenom komentarja na temo žreba celinskega pokala, ki je potekal 1. marca. Na naše začudenje o njem sploh ni bila obveščena. "Glede celinskega pokala me zveza ni obvestila, niti vedela nisem, da bomo sodelovali, vidim pa, da bomo celo organizirali turnir," je začudeno začela Fabjanova, nato pa hitro dodala, da je njene dolge in uspešne kariere konec. Boja z mlini na veter je bilo dovolj.

"Z Andrejo sva se odločili, da je preprosto dovolj. Naredili sva veliko in dokazali, da se da. Vendar bi za kakšne večje rezultate potrebovali podporo zveze, več sredstev, boljše pogoje. Glede na to, v kakšnih pogojih sva delali v primerjavi z drugimi svetovnimi in evropskimi ekipami, je bila najina odbojka bolj rekreacija kot kaj drugega. Na roko nama ni šla niti sprememba pravilnika pri FIVB, ki nikakor ni ustrezal ekipam, kot sva bili midve. Dragih potovanj na začetku sezone si nisva mogli privoščiti, zaradi česar v drugi polovici sezone nisva mogli sodelovati na bližnjih turnirjih, ki so bili v Evropi. Če gledam nazaj, so bili najini rezultati res dobri glede na to, da nisva imeli pogojev, ki jih potrebuješ, če želiš normalno delovati v tem športu. Vendar na dolgi rok tako ne gre, raven igre je vsako leto višja. Brez trenerja in ustreznih priprav pa temu ne moreš slediti," je svojo odločitev razložila Simona.

Odločitev je dokončna

Seveda nismo mogli mimo vprašanja, ali je odločitev dokončna ali je tukaj še prostor za premislek. Morda bi bil ravno celinski pokal, pot do olimpijskih iger v Riu 2016, dovolj mamljiva ponudba?

"Ne, je dokončno. Letos se sploh nisva nič pripravljali. Ne vem, take stvari niso zame. Da bi se udeležila nekega turnirja na pol pripravljena ali sploh ne pripravljena. Samo trpela bi. Sem perfekcionist, če nekaj delam, mora biti vse tako, kot je treba. Ravno to je prevladalo, da sem se odločila nehati. Z Andrejo za dober trening nisva imeli pogojev, ko sva prišli na turnir, sva se tega zavedali. Na koncu sva proti dobrim ekipam izgubile za nekaj točk, ker so bile one bolj suverene, nama pa se je zatresla roka. Ni nama bilo lahko, ko si celotno tekmo zraven, potem pa na koncu tako zgubiš in si misliš, kaj bi bilo, če bi sam imel take pogoje kot vsi drugi."

O koncu kariere ni govorila z OZS: Zakaj bi?

Glede na to, da se je Odbojkarska zveza prijavila kot organizatorica turnirja prvega kroga celinskega pokala, morda niti ne ve, da ne bo mogla računati na najboljšo žensko dvojico v Slovenije. Naša skrb se je izkazala za resnično.

"Z zvezo nismo v stiku, tako da najine odločitve zagotovo ne pozna. Zveza nam ni nikoli nič pomagala, njihovo zanimanje za nas je bilo enako nič, še lanskih nagrad iz Francije nisva dobili izplačanih, pa jim jih je CEV nakazal. Zato se sama niti ne počutim dolžno, da bi jim karkoli sporočala. Nikoli me niso 'povohali', se zanimali, kaj delam, zakaj bi jih zanimalo zdaj," z malce grenkim priokusom pove Simona, a nasmeh, njen zaščitni znak, se je kmalu vrnil na obraz, ko je začela razlagati o svojih novih izzivih.

Na fakulteti ima povprečje 9,75

Teh ne manjka. "Želim se posvetiti faksu in vsemu, kar je povezano z njim. Dosegam visoko povprečje, hitro pa si želim pridobiti čim več izkušenj. Za resno odbojko, študij in delo je 24 ur na dan premalo. Tako sem se odločila, da je čas, da se posvetim pravi poklicni karieri. Študiram na biotehniški fakulteti Živilstvo in prehrano. Povprečje imam 9,75, da se malo pohvalim. Zelo si želim povezati prehrano in šport, ker je to v Sloveniji še zelo slabo razvito. Zato sem se prijavila tudi na prakso Erasmus. Zdaj še čakam, ali bom sprejeta. Če bom, si bom poskusila najti s tem povezano delo na kakšnem raziskovalnem inštitutu oziroma kaj podobnega. Po vsej verjetnosti bom tudi trenerka zelo perspektivni mladi ekipi, ena izmed igralk bo spet Fabjanova (njena najmlajša sestra, op. p.), brez tega ne gre (smeh, op. P.)."

Še vedno v odbojki, a v drugačni vlogi

"Sama še vedno ostajam v tem športu, saj ga imam preveč rada in imam veliko znanja ter izkušenj, da bi vse skupaj kar tako zavrgla. Še vedno me boste lahko videli ob in na igrišču, vendar v malo drugačni vlogi," svoje oboževalce miri simpatična Simona. V novi vlogi, vlogi trenerke, se bo predstavila že na poletnem Beachcampu v Ankaranu, ki ga organizirata brata Satler (Tine Sattler, Rok Satler), po Simoninih besedah eni redkih oseb, ki v Sloveniji še nekaj dasta na tako lep šport, kot je odbojka na mivki.