Silvo Karo v alpinistični ''hiši slavnih''

Silvo Karo zagotovo sodi med velikane slovenskega in svetovnega alpinizma. V svoji 30-letni karieri je največji alpinistični podpis pustil na vrhu drznih smeri v strmih in najmanj gostoljubnih granitnih stenah Patagonije in Himalaje. Zaradi drznih linij, ki se jih je skupaj s svojimi soplezalci loteval v velikih stenah po vsem svetu, se ga je zlasti v tujini prijel vzdevek ''kralj granita''. Odlike domžalskega alpinista je morda najslikoviteje opisal argentinski plezalec, otrok patagonskih gora, Rolando Garibotti, ki je v enem od intervjujev dejal: ''Lahko rečem, da je plezanje s Silvo Karom … kot bi dirkal s Schumacherjem ali igral nogomet z Maradono. Silvo je bil zame heroj, idol …''

Silvovih 1850 alpinističnih vzponov, 170 prvenstvenih smeri in 24 alpinističnih odprav ter predvsem skoraj neponovljivi dosežki, med katerimi izstopata prvenstvena smer čez zahodno steno Bagiratija III v indijski Himalaji, ki jo je opravil skupaj z dolgoletnim soplezalcem Janezom Jegličem – Johanom in jo je mednarodna alpinistična stroka ocenila za enega največjih alpinističnih dosežkov vseh časov v velikih stenah, ter alpinistična odisejada v južni steni Cerro Torreja so dejstva, ki so prepričala Paula Braithwaita, predsednika najstarejše gorniške organizacije na svetu, ustanovljene daljnega leta 1857 v Londonu. Za častnega člana ga je predlagal predsednik osebno, saj je domžalski alpinist z drznimi vzponi in vizionarskim pogledom na razvoj ter utrditvijo hitrega in prostega alpskega sloga plezanja nedvomno soustvarjal svetovno zgodovino alpinizma. Ob uglednem povabilu je predsednik The Alpine Cluba zapisal: ''V času mojega predsednikovanja sem imel čast imenovati za častne člane nekatere največje svetovne alpiniste, nekdanje in zdajšnje. V mojem izboru so do zdaj bili Riccardo Cassin (Italija), Jeff Lowe (ZDA), Tom Hornbein (ZDA), Hamish McInnes (Škotska), Tom Nakamura (Japonska), Peter Habeler (Avstrija) in Erhard Loretan (Švica). Z veseljem sporočam, da naše članstvo raste, slovenski alpinist Silvo Karo pa je naš najnovejši častni član. Silvovi uspehi, njegove drzne smeri v Patagoniji so neverjetne. Dobrodošel, Silvo.'' Ob tem velja poudariti, da so Karovo častno članstvo oziroma predlog predsednika Braithwaita soglasno potrdili nekdanji predsedniki te ugledne gorniške organizacije: Stephen Venables, Doug Scott, Alan Blackshaw in Chris Bonington.

Imenovanje Silva Kara za častnega člana The Alpine Cluba je nedvomno veliko priznanje tako za Silva kot tudi za celotno zlato generacijo slovenskih alpinistov, ki so v osemdesetih in devetdesetih iz krušljivih sten domačih gora ponesli alpinistično slavo na najvišje vrhove sveta. Slivo Karo, Janez Jeglič – Johan, Pavle Kozjek, Slavko Svetičič in legendarni Franček Knez v velikih stenah besede nemogoče praktično niso poznali, kar najbolje odražajo tudi njihovi vzponi, v smereh katerih nikoli ni mrgolelo ponavljavcev. Previsi, gladke stene, ledene poči, mrzli bivaki in skromno varovanje pač zahtevajo izjemno psihično pripravljenost, jekleno voljo in pogum, ki ga Silvu in naštetim soplezalcem tam visoko nad melišči in ledeniki ni nikoli manjkalo.

Ob tem zares uglednem imenovanju Silvo Karo ostaja skromen, a vedno zanimiv sogovornik: ''Vesel sem tega zares velikega priznanja, ki sem ga prejel za svoje alpinistične dosežke. Kot alpinista so me vedno pritegnile navpične silhuete, ki so jih risale zares strme stene. Niso me zanimali odpravarski pristopi na osemtisočake, kot plezalec sem vedno stremel k hitrim, težkim vzponom v alpskem slogu. Tam se pokaže značaj nekoga, ki si res želi plezati. Alpinizem je mogoče interpretirati na veliko načinov in res sem vesel, da stroka – zlasti Angleži, ki so zagovorniki prvinskega alpinizma in znajo ovrednotiti vzpone – ostaja načelna, predvsem zaradi nadaljnjega razvoja tega zares lepega športa.''

Zares bogat alpinistični opus je 50-letni domžalski alpinist v zadnjem času nadgradil tudi s kulturnim udejstvovanjem in širjenjem gorniške tradicije. Je idejni ustanovitelj Društva za gorsko kulturo in direktor edinega domačega festivala gorniških filmov, ki predstavlja neprecenljivo vrednost za Slovenijo kot alpsko oziroma deželo z bogato gorniško tradicijo. V razvoj teh družbenoodgovornih športno-kulturnih projektov je vložil več kot pet let prostovoljnega dela. Od prvega festivala gorniškega filma dalje obisk vztrajno raste in letos je mednarodni festival gorniškega filma, ki je postal tudi član mednarodnega združenja Alliance for Mountain Film, v Cankarjevemu domu obiskalo že 4200 obiskovalcev. Slovenski mednarodni alpinistični ugled pa je z zadnjim priznanjem The Alpine Cluba zagotovo obrnil nov list v zgodovini bogate domače gorniške tradicije.