SiolNET. Sportal Drugi športi
1

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Marjan Šemrl svetovni ''dopisni'' prvak

1

termometer

Slovenska športna javnost je bogatejša za svetovnega prvaka v dopisnem šahu, velemojstra Marjana Šemrla, ki ga je ob izjemnem dosežku na Ministrstvu za šolstvo in šport sprejel minister Igor Lukšič.

Minister Lukšič je ob uspehu izrekel čestitke Šemrlu in vsem, ki v Sloveniji skrbijo za šahovsko dejavnost, novopečeni svetovni prvak pa je v uvodu nekaj besed namenil predstavitvi dopisnega šaha, ki ima dolgo tradicijo. Že v srednjem veku so med sabo igrala nekatera angleška mesta, zares pa se je začelo v petdesetih letih prejšnjega stoletja. ''Prvenstvo, na katerem sem zmagal, je bilo 24. po vrsti. V prejšnjih časih, ko še ni bilo računalnikov, so se poteze pošiljale z dopisnicami, ki so iz enega v drug kraj potovale hitreje ali počasneje. Turnirji so trajali precej dolgo in pet let ni bilo nič nenormalnega. V informacijski dobi je vsa stvar malce hitrejša, igra se prek interneta, za vsako potezo pa imamo v povprečju pet dni časa,'' je povedal Šemrl.

Finalni turnir trajal dve leti

Postati svetovni prvak je seveda časovno še mnogo zahtevnejši zalogaj: ''Da se šahist prebije skozi vse cikluse in uvrsti na finalni turnir svetovnega prvenstva, traja kar kakšnih deset let, pri tem pa moraš biti dober in vseskozi zmagovati. Zaključni turnir se je začel leta 2009 in končal pred kratkim, po moji oceni pa sem v dveh letih v projekt vložil 2000 delovnih ur, tako da gre zagotovo za športno oziroma šahovsko panogo, ki je časovno najbolj potratna. Pravi ultramaraton,'' dodaja Šemrl. ''Nasprotniki so bili z vsega sveta, največ, kar sedem, je bilo Nemcev, saj je Nemčija v dopisnem šahu daleč najboljša. Devet nasprotnikov je bilo iz drugih držav, moj glavni tekmec, ki je bil iz Turčije, me zaradi nedokončane partije po točkah teoretično še lahko ujame, a sem po dodatnem kriteriju boljši. Čez dva meseca na Finskem pa bo naslov tudi uradno podeljen.''

Človek je pomembnejši od računalnika

In kakšno vlogo sploh še ima ob dovoljeni pomoči računalnikov pri tako specifični šahovski zvrsti človek? ''Pomembni so štirje dejavniki – računalniški programi, šahovsko znanje, analitične zmožnosti in čas. Vsak dober dopisni šahist bo danes premagal najboljši računalnik v tridesetih potezah, sicer ni dober dopisni šahist. Gre za nekakšno raziskovalno delo, pri katerem je v končni fazi še vedno človek tisti, ki odloča, računalnik pa mu pri tem seveda svetuje. Če je nasprotnik sam računalnik brez človeške pomoči, nima nobenih možnosti,'' je za Sportal opisal značilnosti dopisnih partij Šemrl.

Dopisni šah je najkakovostnejši

Zanimiva so tudi njegova opažanja glede programske opremljenosti nasprotnikov: ''Tukaj je veliko raziskovanja. Treba je biti seznanjen z najnovejšim dogajanjem na tem področju. Natančno ne morem vedeti, s kakšno tehnologijo razpolagajo ostali, a kolikor sem uspel razbrati s forumov in opaziti na kongresih, kjer sem vsako leto prisoten kot delegat Slovenije, so vsaj Zahodnjaki precej bolje opremljeni kot mi. Vsekakor pa prioritetne vloge ne igrajo računalniki, ampak vloženo delo.''

Dopisni šah sicer po Šemrlovem mnenju pomaga tudi pri igranju rednih partij. ''Človek je teoretično pripravljen za otvoritve in ohranja stik s šahom tudi v tistih trenutkih, ko se ne udeležuje ''navadnih'' turnirjev. Je kar velika pomoč, možnost sodelovanja rednega in dopisnega šaha pa vidim v tem, da je dopisni šah danes najkakovostnejši šah, ki se igra na planetu. Teorija bi morala temeljiti na podlagi dopisnih partij. Dopisni šahisti premoremo analitične sposobnosti, znanja in navsezadnje tudi nekaj tehnologije.''

V prvih korakih osvojil vse

Šemrl je dopisni velemojster in močan igralec tudi v ''običajnem'' šahu. Največji uspeh je dosegel leta 1999 na odprtem prvenstvu Ljubljane z osvojitvijo norme mednarodnega mojstra, s čimer je postal tudi slovenski nacionalni mojster. Pozneje se je usmeril v dopisni šah, kjer je šlo v zadnjih dvanajstih letih brez kakršnihkoli nihanj vedno strmo navzgor. V prvem koraku je osvojil vse možne mednarodne naslove in tudi postal svetovni prvak. Slovenija je sicer izjemno močna ''dopisna'' država, sploh glede na število prebivalcev, saj sodi med najboljših pet ali šest na svetu.

Po Šemrlovi oceni je pri nas okoli dvesto dopisnih šahistov, aktivnih pa slabih sto. Lepota dopisnega šaha se skriva tudi v tem, da ga lahko igramo v vseh življenjskih obdobjih in s k njemu vračamo, ko napoči pravi trenutek. ''Pri dopisnem šahu je tako, da pridejo življenjske situacije, ko so pomembnejše druge prioritete in se nanj za nekaj časa pozabi, potem pa se človek čez nekaj let vrne,'' še zaključuje Šemrl, ki bo skušal s slovensko ekipo na bližnji olimpijadi postaviti nov mejnik.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin