Torek, 13. 8. 2024, 6.11
2 meseca, 2 tedna
Kdaj bodo v Ljubljani začeli graditi nov plezalni center? Kakšen bo plezalni format na OI v Los Angelesu?
Kaj je fenomen Janje Garnbret prinesel v Slovenijo?
Ob novem olimpijskem zmagoslavju Janje Garnbret smo preverili, v kakšnem olimpijskem formatu bodo plezalci tekmovali na prihodnjih igrah v Los Angelesu leta 2028, kaj se dogaja z gradnjo plezalnega centra, ki ga je ljubljanski župan Zoran Janković obljubil leta 2019 in kaj je fenomen nesporne prve dame športnega plezanja prinesel v Slovenijo? Pogovarjali smo se z generalnim sekretarjem Planinske zveze Slovenije Damjanom Omerzujem.
Janja Garnbret je 12. julija 2015 v Chamonixu, meki plezanja v Franciji, s 16 leti nastopila na svoji prvi članski tekmi in navdušila z drugim mestom. Natanko leto zatem je prvič zmagala v svetovnem pokalu. Devet let pozneje naštevanje njenih dosežkov terja kar nekaj časa, zato se bomo ustavili "le" pri dveh naslovih olimpijske prvakinje, osmih naslovih svetovne prvakinje in 45 zmagah v svetovnem pokalu. Kako je njena dominantnost v športnem plezanju vplivala na razvoj panoge v Sloveniji?
Damjan Omerzu: Janja Garnbret je tudi zaradi osebnosti zelo priljubljena med navijači, še posebej med mladimi plezalci, predvsem pa plezalkami.
Naš sogovornik Damjan Omerzu, generalni sekretar Planinske zveze, pod okrilje katere sodi tudi športno plezanje, v uvodu ni izpostavil samo dominantnosti Korošice v športnem plezanju, pač pa tudi njeno osebnost. "Tudi zaradi osebnosti je tako zelo priljubljena med navijači, še posebej med mladimi plezalci, predvsem pa plezalkami."
Preporod panoge z uvrstitvijo v olimpijski program
Omerzu dodaja, da je športno plezanje v Sloveniji že samo z uvrstitvijo panoge na olimpijske igre, kar se je zgodilo leta 2017, prvič pa udejanjilo na olimpijskih igrah v Tokiu leta 2021, doživelo velik preporod. "Potencirali so ga še z Janjinimi uspehi, ki so poskrbeli, da je šport postal priljubljen tudi izven plezalne skupnosti, kot je to veljalo pred desetimi leti, ko smo v plezanju že nizali izjemne rezultate. Plezanje je v porastu in to je super, saj gre za izjemno zanimiv šport, tako za rekreacijo, za mlade, je atraktiven, urban, lahko se izvaja v naravi, je celovit, skratka gre za šport, ki ima po mojem mnenju mesto v sodobni družbi," poudarja Omerzu.
Športno plezanje se je olimpijskemu občinstvu v Parizu predstavilo drugič. Tokrat so za razliko od Tokia podelili dva kompleta medalj, enega za tekmo v hitrostnem plezanju in enega za kombinacijo balvanskega in težavnostnega plezanja.
Zanimanju za športno plezanje v zadnjih letih sledi tudi gradnja ustrezne infrastrukture, ki je za razvoj športnega plezanja ključna, narašča pa tudi število ljudi, ki so tako ali drugače vpeti v plezanje, v prvi vrsti so to trenerji in vaditelji, krepi se tudi zanimanje med mladimi in starejšimi, ki to dojemajo kot popestritev svojega športnega udejstvovanja.
"In tega si najbolj želimo," poudarja Omerzu, "glede na to, da smo pred leti v infrastrukturi precej zaostali v primerjavi z drugimi državami, ki so krojile vrh športnega plezanja, zdaj pa se tudi to zelo izboljšuje. In to bo verjetno glavna dediščina, ki bo ostala za uspehi slovenskega plezanja. Če želimo še naprej krojiti vrh športnega plezanja in parirati velesilam, bomo morali delati tudi velike korake v tej smeri," poudarja sogovornik iz krovne organizacije slovenskega planinstva.
Janja Garnbret in Damjan Omerzu, generalni sekretar Planinske zveze Slovenije, po lanskem SP v Bernu v Švici.
V zvezi s plezalno infrastrukturo nas je zanimalo, kaj se dogaja s Centrom plezalnih športov, ki naj bi ga postavili v parku Svoboda na Viču v Ljubljani in ki ga je župan Zoran Janković obljubil že leta 2019, na sprejemu slovenske plezalne reprezentance, ki se je iz Hačiodžija na Japonskem vrnila s štirimi medaljami – Janja Garnbret je osvojila naslov prvakinje v balvanih, težavnosti in kombinaciji, Mia Krampl pa je postala svetovna podprvakinja v težavnostnem plezanju.
Ena od skic Plezalnega centra Ljubljana, ki naj bi ga na Viču v Ljubljani začeli graditi prihodnje leto.
Iz Službe za razvojne projekte in investicije MU MOL so nam v zvezi s tem sporočili, da je bil novembra 2022 izveden arhitekturni natečaj za izbiro strokovno najprimernejše rešitve za Center plezalnih športov Ljubljana, izdelana je tudi idejna zasnova projekta (IZP) in dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja (DGD), jeseni pa bo oddana vloga za pridobitev gradbenega dovoljenja. "Gradnjo bomo začeli v letu 2025. Predviden zaključek projekta je 2026," so nam sporočili iz ljubljanske občine. Informacijo je na ponedeljkovem sprejemu potrdil tudi Janković in napovedal, da bo center nosil ime prav po Garnbretovi.
VIDEO: Garnbretova Jankoviću: Imam že dve zlati olimpijski medalji, centra pa še vedno ni
Bomo v Los Angelesu spremljali ločene plezalne discipline?
Glede na to, da je športno plezanje z odliko prestalo oba olimpijska testa, – v Tokiu, kjer so podelili samo en komplet medalj, in sicer za kombinacijo hitrostnega, balvanskega in težavnostnega plezanja, in Parizu, kjer sta bila na voljo dva kompleta (eden za hitrostno plezanje in drug za kombinacijo balvanov in težavnosti) – , bo na naslednjih olimpijskih igrah v Los Angelesu leta 2028 prvič v rednem programu.
Seveda si vsi želijo, da bi se takrat plezalci lahko pomerili v treh ločenih disciplinah, se pravi v hitrostnem, balvanskem in težavnostnem plezanju. Omerzu pravi, da se bo o tem razpravljalo predvidoma decembra. "Pri Mednarodni zvezi za športno plezanje (IFSC) so temu naklonjeni, nič pa še ni potrjeno," pravi sogovornik.
Domača tekma svetovnega pokala v težavnosti bo tudi letos v Kopru in sicer 6. (kvalifikacije in polfinale) in 7. septembra (finale).
Olimpijsko prvakinjo v športnem plezanju in njene kolege in kolegice boste lahko kmalu spremljali tudi v Sloveniji. Tekma svetovnega pokala v težavnostnem plezanju v Kopru bo na sporedu 6. (kvalifikacije in polfinale) in 7. septembra (finale).
Preberite še: