Torek, 29. 12. 2015, 15.00
8 let, 7 mesecev
Fantje, ki so poskrbeli, da je Slovenija po dolgem času spet dihala kot eno
Ob koncu leta je prav, da velikanski uspeh še enkrat obnovimo in ga spravimo na plan, saj si nepozaben dogodek v Sofiji to tudi zasluži. Slovenska moška odbojkarska reprezentanca je v Bolgariji osvojila srebrno odličje, ki pa je v očeh vseh slovenskih navijačev sijalo kot zlato.
Kako se je vse skupaj začelo?
Po številnih razočaranjih slovenske članske reprezentance, ki na velikih tekmovanjih svojega velikega potenciala ni in ni znala podkrepiti s tistim najpomembnejšim, rezultatom, smo s prihodom italijanskega strokovnjaka Andree Gianija dočakali pravljico tam, kjer je ni pričakoval nihče.
Ko je v začetku februarja z mesta selektorja sam nepreklicno odstopil Luka Slabe, so na zvezi po letih priseganja na domače znanje le dopustili, da se za stolček selektorja potegujejo tudi tujci. Zanimanja je bilo ogromno, prijavilo se je kar 21 trenerjev – od tega 16 tujcev in pet domačih trenerjev.
Dobrodošel, Giani!
Po številnih intervjujih so na odbojkarski zvezi marca izbrali Andreo Gianija, enega najboljših igralcev vseh časov, ki pa ni bil neznanka niti v trenerskem poslu. Pri Veroni sta skupaj s slovenskim reprezentantom Mitjo Gasparinijem nemalokrat prekrižala načrte tudi največjim klubom v Italiji. Vseeno si nihče ni mislil, da bo Italijan v tako kratkem času naredil to, kar je.
Sloviti Giani, ta je naprej poznal le legionarje, ki so si kruh služili v Italiji, je fante zbral maja v Kranjski Gori in začel kovati nepričakovano.
Najprej do vstopnice
Ni jih bilo malo, ki so Italijanu težko delo napovedovali že v dodatnih kvalifikacijah za nastop na evropskem prvenstvu proti Portugalski. Giani je ubral posebno taktiko, do izjemno pomembnih tekem s Portugalsko ni odigral niti ene prijateljske tekem, a prvi, zelo zahteven test v novi vlogi, vlogi selektorja, je prestal z odliko in Slovenijo popeljal na evropsko prvenstvo.
Pa je le prišla
Po krajšem premoru so se odbojkarji spet zbrali, z vsakim treningom in snidenjem pa se je slovenska reprezentanca spreminjala v nekaj do zdaj slovenskim ljubiteljem odbojke neznanega. To so kazali tudi rezultati v evropski ligi, ki jo je Slovenija po mnogo letih neuspešnega naskakovanja vrha z 12 zaporednimi zmagami z lahkoto osvojila. S tem so slovenski fantje dosegli tudi zgodovinski uspeh – uvrstitev v svetovno ligo. Na zaključnem turnirju v Walbrzychu na Poljskem so v polfinalu pomendrali domačine, v finalu pa so se poigrali še z Makedonijo.
Po velikanskem uspehu so slovenski odbojkarji v en glas poudarjali, da je to šele začetek in da majo še veliko rezerv. Izkazalo se je, da niso govorili v prazno.
Na EP spet z visokimi cilji
Slovenija je v Varno, kjer se je začel skupinski del evropskega prvenstva, prišla lačna uspeha. Podzavestno je fante zagotovo spremljajo tudi dogajanje v zadnjih letih, ko na velikih tekmovanjih nikoli niso prikazali tistega, kar so bili sposobni.
Na prvi tekmi prvenstva so Slovenci premagali brez vsakršnih težav Belorusijo, a to je bilo le ogrevanje pred pravim testom, ki so ga predstavljali Poljaki. Slovenci so se svetovnim prvakom odlično upirali, na koncu so bili nagrajeni le z nizom. Že takrat se je videlo, da Poljaki niso v najboljšem stanju in kaj lahko bi se že ta tekma razpletla tudi drugače, saj so imeli Slovenci v tretjem nizu lepo priložnost za prednost z 2:1, ki je niso izkoristili. Izkušeni Poljaki so se nato zbrali in do konca tekme pokazali, da so ekipa, ki ima za sabo veliko več kilometrine in težkih tekem.
Italijan povsem izgubil živce
Če je bil poraz proti Poljski bolj kot ne pričakovan, so slovenski odbojkarji za konec skupinskega dela izgubili še proti Belgiji, kar na srečo ni bilo usodno, saj so se Slovenci kot tretji uvrstili v razigravanje in boj za nastop v četrtfinalu. Vseeno je po tekmi Giani izgubil živce in fantom dal vedeti, da so zanj take predstave nesprejemljive. "Da delajo napake mlajši, ki jim manjka izkušenj, še razumem, za nekatere starejše pa me lahko skrbi. To je težava značaja, vse je v glavah," je bentil Italijan. Kot kaže, je bila ravno trenerjeva jeza najboljša za slovenske odbojkarje.
V tekmi za biti ali ne biti so s povsem drugačno predstavo in pristopom kot proti Belgiji pometli s tulipani in že s tem poskrbeli za zgodovinski uspeh, saj je slovenska reprezentanca na EP do takrat prišla le do devetega mesta.
Maščevanje je vedno sladko
V četrtfinalu je zaradi čudnega sistema Sloveniji pot spet prekrižala Poljska, ki je bila ponovno nesporni favorit, a zgodba je bila tokrat obrnjena. Gianijeva četa je v prvih dveh nizih razbila svetovne prvake, jim dovolila le 17 in 19 točk, a zgodilo se je nekaj, kar se v odbojki rado zgodi. Poljaki so z nekaj sreče dobili tretji niz, tudi četrtega, o zmagovalcu in potniku v polfinale pa je odločal peti niz, ki so ga po pravi srhljivki dobili Slovenci. Poskrbeli so za svojevrstno senzacijo in polfinale je bil tukaj. "To so najlepši trenutki moje trenerske kariere, kaj takega sem doživljal le kot igralec," se je smejalo Gianiju, ki je obenem poudarjal, da prvenstva še ni konec.
Če do takrat Slovenije na tem evropskem prvenstvu še nihče ni jemal resno, se je po zmagi nad svetovnimi prvaki vse spremenilo. Italijani, ki so bili naslednji slovenski nasprotnik, so se že videli v finalu, a po tekmi s Poljaki so vedeli, da jim ne bo lahko. In res jim ni bilo.
Slovenija v naletu povozila tudi Italijo
"Zmage so tisto, kar si želim, zaradi zmag opravljam ta posel. Povprečnost me ne zanima," je dejal Giani, ki je vse to, kar je govoril, tudi globoko verjel. Še pomembneje pa je, da so mu verjeli tudi njegovi izbranci. "Tudi Nizozemska in Poljska sta bili favoritinji, pa poglejte, kaj se je zgodilo," je dejal Giani in odhiteli na tekmo za vstop v veliki finale. Na tej pa nas je čakalo novo presenečenje.
Slovenci so večkratno svetovno in evropsko prvakinjo sestrelili v štirih nizih, mnogo lažje kot Poljake, in si s tem že zagotovili zgodovinsko odličje. Evforija je bila velika, a ne za slovenskega vodjo. "Lahko bi danes mislili: medalja je naša in posel opravljen, a to ni prav in tega ne bom dovolil. Gremo po zlato medaljo in to je vse, o čemer v tem trenutku razmišljam," je v svojem slogu dejal italijanski strokovnjak.
Ustavili so se šele na zadnji stopnički
V finalu so Slovenci sicer morali priznati premoč Franciji. Ta se lahko le Earvinu N'Gapethu in Antoninu Rouzierju, ki sta igrala brez napak, zahvali za to, da se Slovenci niso mogli bolje upirati. A z igro niso razočarali. V prvem nizu so malce podlegli pritisku in teži finala, v drugem pa imeli celo tri priložnosti, da izid v nizih izenačijo, a so se galski petelini rešili in povedli z 2:0. Podobno kot drugega so dobili tudi tretji niz. Tekmo je na atraktiven način končal ravno N'Gapeth.
Slovenija dihala kot eno
Slovenske junake so doma sprejeli kot heroje in prav nihče se ni ukvarjal s tem, kaj bi bilo, če bi zmagali, saj je že drugo mesto več, kot je marsikdo sanjal v najlepših sanjah. Slovenija je po dolgem času dihala kot eno, kdo bi si mislil, da se bo kdaj to zgodilo zaradi odbojke. A se je. Naj se še mnogokrat.