Slovenci in reli Monte Carlo: pred 78 leti prvič skozi Ljubljano

Do Ljubljane jih je vodila 1.920 kilometrov dolga pot

Reli Monte Carlo so za promocijo turizma v monaški kneževini začeli organizirati že leta 1911. Znamenita monaška ruleta pa ima tesne vezi tudi s Slovenijo, saj na svojih dirkah ni gostila le naših dirkačev, temveč je s svojimi dolgimi uvodnimi etapami potekala tudi prek naše države.

Pred ljubljansko Kazino so prvi avtomobili prispeli 27. januarja 1936. Prvi se je pripeljal Francoz Chevroton z renaultom, za njim pa Italijan Bariffi z lancio. Pol ure pozneje se jima je pridružil še Nemec Klinke z BMW-jem.

Proga od Palerma do Ljubljane je bila dolga 1.920 kilometrov. Vozniki so imeli predpisano hitrost okrog 40 kilometrov na uro, a so lahko vozili tudi hitreje in imeli na časovnih kontrolah zaradi tega več časa za počitek.

Brata Stojnšek sta bila leta 1938 dvanajsta

Že leta 1938 je na reliju Monte Carlo vozila prva slovenska posadka. Gustav Stojnšek je z bratom vozil DKW-ja. Brez pribitka je zvozil uvodno etapo iz Palerma prek Ljubljane do Monaka, nato pa tam na spretnosti vožnji in oceni elegance osvojil končno dvanajsto mesto. Ta dosežek je šele leta 2010 uspelo izboljšati Andreju Jerebu.

Na štart z enim kompletom gum in nekaj markami v žepu

Po 2. svetovni vojni, ko je monaška ruleta že dobivala obrise modernega relija, se je kot sovoznik na dirko leta 1954 podal Dušan Malerič, leta 1971 pa je maratonski reli poskusil odpeljati Andrej Vidic s saabom 96 V4.

"Takrat smo uvodno etapo začeli v Atenah. Iz Ljubljane smo se odpeljali tja, nato pa vso pot do Gapa. Že to je bila prava avantura. Mi smo bili entuziasti, na tako dirko smo šli z enim kompletom gum in nekaj markami v žepu," se spominja Vidic.

Pušnik naredil odličen vtis na profesionalne ekipe

Odličen vtis sta dve leti pozneje pustila Aleš Pušnik in Rok Freyer (renault 12 gordini), ki sta bila po napaki organizatorja izključena. Kljub visoki štartni številki sta na eni preizkušnji postavila skupno osmi čas.

"Reli Monte Carlo je bil za nas izpolnitev sanj. Čutil sem se kar malo manjvrednega, ko sem stal poleg tovarniških dirkačev Renaulta in Lancie. Nato sva jim bila na posameznih odsekih skoraj za petami. Skrbno sem spravil vse zapiske s takratnih preizkušenj. Ko sem mnogo let pozneje gledal posnetke preizkušnje Burzet, sem v kleti hitro našel svoje zapiske in dirkaču na televiziji prek njih preprosto sledil," pravi Pušnik.

Tudi po osamosvojitvi je monaški reli ostal velik magnet

Slovenske posadke so do zdaj petkrat videle cilj relija Monte Carlo. Leta 1979 Marko Kožar ni odstopil, ampak je bil prepočasen za uvrstitev v zadnjo etapo relija. Leta 1995 sta Darko Peljhan in Miran Kacin (VW golf G60) kot prva Slovenca končala reli za svetovno prvenstvo. Peljhan je že leto pred tem na reliju sodeloval kot voznik Aleša Črnivca (lancia delta).

Med letoma 2006 in 2009 je na monaškem reliju trikrat vozil Andrej Jereb s sovoznikom Kacinom (peugeot 207 S2000, subaru impreza). Ob krstnem nastopu je bil peti v produkcijskem prvenstvu PWRC, leta 2010 pa mu je uspelo doseči omenjeno deseto mesto v skupni razvrstitvi. Reli je bil takrat del medcelinske serije IRC, ne svetovnega prvenstva.

Jereb: Na monaški reli še vedno gledam z veliko čustvi

"Prvi nastop je bil najbolj vznemirljiv. Vse je bilo novo, za nameček se je oprijem spreminjal iz kilometra v kilometer. Zadnjega uspeha se seveda še vedno rad spomnim, zato na ta najbolj legendaren reli še vedno gledam z veliko čustvi," pravi Jereb.

Leta 2000 je 15. mesto v skupni razvrstitvi osvojil tudi zdajšnji koprski župan Boris Popovič (mitsubishi lancer).