Michele Pirro

Leta 2004 mu italijanski proizvajalec motociklov omogoči še dva nastopa: v Mugellu in Valencii. Istega leta Michele osvoji naslov prvaka v evropskem prvenstvu do 125 ccm. Z Malagutijem 2005 odpelje celotno sezono v najnižji kategoriji in si pridirka prve točke v SP. Enoletna avantura s Hondo v sezoni 2006 ni nič kaj posrečena, saj na 12 dirkah ne osvoji niti točke. Posledice so temu primerne: naslednje tri sezone nanj pozabijo prav vsi, zato tekmuje v drugih dirkaških serijah. 2010 osvoji v prvenstvu WSS peto mesto. Istega leta z Moriwakijem nastopi v Aragonu in pobere prvi dve točki v karieri v razredu Moto2.

Prvenstvo 2011 je zanj prelomno, saj mu izkušeni Fausto Gresini, ki sicer pelje projekt Hondinega zasebnika v MotoGP, nameni sedež v svoji ekipi v kategoriji Moto2. Fant tako lahko odpelje celotno sezono. Čeprav med sezono ravno ne blesti, pa zasije na finalu v Valencii, ko osvoji svojo prvo zmago v Moto2 in v SP sploh. Pri tem gre za izjemno čustveno zmago, saj je Gresini na prejšnji dirki v Maleziji v tragični nesreči izgubil svojega glavnega zvezdnika Marca Simoncellija. Pirrova zmaga delno vpliva tudi na odločitev Gresinija, da po veliki tragediji v Sepangu nadaljuje svoje poslanstvo v svetovnem motociklističnem razredu. Fausta je Pirrova zmaga tako navdušila, da mu je za prvenstvo 2012 ponudil glavno vlogo v svojem novem CRT projektu v kraljevskem razredu. Italijan bo svojo debitansko sezono v MotoGP odpeljal s Hondinim motociklom FTR MGP12. Njegov moštveni kolega pa bo Alvaro Bautista, ki pa bo dirkal s Hondino MotoGP 'mašino'.