Sreda, 12. 9. 2012, 18.45
8 let, 7 mesecev
Z dieto do olimpijskega zlata in rekorda
Če bi iskali posameznika, ki je letos najbolj presenetil, bi težko bolj našli bolj primernega, kot je Aries Merritt. Pri 27 letih - za njim je že več kot desetletje napornega treninga -, je zablestel v disciplini, v kateri vlada izjemna konkurenca. V kateri se ti mora poklopiti prav vse, da ti uspe. Merriettu se zagotovo je. Do letošnjega leta je bil njegov osebni rekord na 110 metrov ovire 13,12. Spoštovanja vreden izid, a zagotovo ne tak, ki bi strašil tiste najboljše. Peto mesto s svetovnega prvenstva v Daeguju lani je bil tudi njegov najboljši rezultat z velikih tekmovanj. V letu 2012 pa … Najprej je navdušil na dvoranskem svetovnem prvenstvu v Carigradu in na 60 metrov z ovirami osvojil naslov. Sezona na prostem je bila še bolj spektakularna. Bolj, ko so se približevale letošnje olimpijske igre, boljši je bil. Že sredi julija je tekel 12,93, v London je prispel kot najhitrejši v tej sezoni na svetu. V polfinale olimpijskih iger se je sprehodil s časom 13,07, po polfinalni zmagi z 12,94 je bil z naskokom prvi favorit, v finalu pa z osebnim rekordom 12,92 premočno zmagal in se že ob debiju okitil z olimpijskim naslovom. Ko smo že mislili, da je pokazal vse, pa je navdušil še na mitingu v Bruslju. Na zaključku diamantne lige je zmagal v času novega svetovnega rekorda. Na semaforju se je po prihodu v cilj prikazal neverjeten čas 12,80. Prejšnji rekord, ki je bil v lasti Kubanca Dayrona Roblesa, je premaknil za kar sedem stotink sekunde. Neverjetno!
''Šprint čez ovire je disciplina, v kateri potrebuješ izkušnje. Iz leta v leto sem bil boljši, zdaj sem na vrhuncu,'' je neverjeten vzpon pojasnil novopečeni ameriški zvezdnik. In dodal: ''Da tako hiter nisem bil že prej, so poskrbele predvsem poškodbe. V preteklih letih jih je bilo ogromno, letos prav nič. Zato sem lahko pokazal vse, kar znam. Zato mi je uspelo nekaj, kar doslej ni še prav nikomer.''
Pa še nekaj. V zadnjih letih je začel paziti tudi na prehrano. Že nekaj časa je na dieti, zaradi katere je njegovo telo še bolj izklesano in, kot se je izkazalo na stezi, tudi veliko hitrejše. ''Da, res je. Tudi dieta je očitno pomagala,'' se je zasmejal atlet, ki je rojen Chicagu. Čez noč je postal atletski junak in prvi ameriški svetovni rekorder na visokih ovirah od leta 1993, ko je Britanec Colin Jackson rekord iz rok vzel Rogerju Kingdomu. Do leta 2012 se je lahko pohvalil z nekaj dobrimi dosežki, a več ali manj zgolj s srednješolskih tekmovanj. Nase je opozoril tudi z zmago na mladinskem svetovnem prvenstvu pred osmimi leti, nato pa na mednarodnih tekmovanjih do lanskega SP ni dosegal vidnejših uvrstitev. Pravzaprav je do letošnjega leta nastopil le na dveh. Ob lanskoletnem še na SP pred tremi leti v Berlinu, kjer je obstal v polfinalu. Leta 2012 pa preskok, kakršne na najvišji ravni ne vidimo prav pogosto. Stopil je iz sence in se izstrelil med zvezde. V dvorani je postal svetovni prvak, na prostem pa olimpijski in svetovni rekorder. Je tudi avtor sedmih najboljših rezultatov v tej sezoni. Zagotovo kandidat za atleta leta.