Najprej za Carigrad, potem za izpolnitev sanj

Lani poleti je blestel komajda 18-letni Žan Rudolf, ki je na mladinskem evropskem prvenstvu osvojil srebro. V minuli sezoni je 800 metrov pretekel v času in 1:47,10 postavil drugi najboljši rezultat vseh časov na prostem v Sloveniji. Rekorder je še vedno Rafko Marinič, 1:46,84 je zmogel daljnega leta 1992. Od leta 1995 do minulega konca tedna si je lastil tudi dvoranski državni rekord (1:49,37). Zdaj ga je krepko presegel Vid Tršan, ki je na Dunaju tekel 1:48,05 in le za pet stotink sekunde zaostal za normo za dvoransko svetovno prvenstvo v Carigradu. Atlet, ki je januarja dopolnil 25 let, je prepričan, da lahko normo izpolni že na naslednjih tekmah. ''Tekma je bila kar pestra. Veliko je bilo prerivanja in kontaktov med tekači, v določenih trenutkih sem moral prehitevati po krivini, kar mi je vzelo nekaj stotink. Rezerve so. Zdaj se bom spočil, pred kratkim sem namreč prišel s priprav, zato sem še malce utrujen, in skušal že v nedeljo, ko bom spet tekel na Dunaju, teči hitreje. Čez dva tedna bom poskušal nastopiti še na avstrijskem dvoranskem prvenstvu, a je vprašanje, če mi bodo dovolili, saj gre za tekmovanje zaprtega tipa,'' se z naslednjimi izzivi že spogleduje Tršan, ki je bil nad rekordnim tekom presenečen. ''Vedel sem, da sem dobro pripravljen, a sem pričakoval tek nekje okoli 1:49. Nisem vedel, da lahko tečem tako hitro. Sem zelo zadovoljen,'' je povedal atlet, ki je v mladinski konkurenci obetal veliko, nato pa kar nekaj časa stagniral. Lani je tako v dvorani kot na prostem tekel 1:50, predlani 1:52, leta 2009 pa 1:53.

Sodeloval s svetovno rekorderko

Odkar je začel trenirati pod vodstvom slovenskega rekorderja v teku na 400 metrov Matije Šestaka, s katerim sodeluje leto in pol, so šli rezultati navzgor. ''Ne bi rekel, da sem kaj dosti spremenil v treningu. Gre za malenkosti, ki pa so zelo pomembne. Zagotovo je dobro tudi to, da treniram v skupini, v kateri je še nekaj zelo dobrih tekačev. Prvič, odkar treniram atletiko, je tako. Zasluge pa gredo seveda tudi Matiji, ki je bil vrhunski atlet, in me razume. Ve, kako se streže stvarem. Včasih nas zna malce tudi ustaviti, saj smo takšni, da bi šli kdaj pa kdaj tudi z glavo čez zid,'' je razložil absolvent Pravne fakultete v Ljubljani. ''Da sem stagniral, je zagotovo kriva tudi šola. Kot mladinec sem tekel 1:50, potem kot mlajši član še 1:49, nato pa sem padel na 1:53. Pozneje sem se počasi začel pobirati. Po srednji šoli sem začel študirati pravo, kar mi je vzelo veliko časa in trpel je trening. Usklajevati profesionalno treniranje in šolo ni lahko. Zdaj, v zadnjem letu in pol, sem fakulteto spet malce zanemaril in se bolj posvetil atletiki, kar se pozna. Vmes mi ni bilo lahko, bili so tudi trenutki, ko sem pomislil, da bi z vsem skupaj prenehal, a imam atletiko preveč rad, zato sem vztrajal. Rad tečem in se družim s preostalimi atleti. To me sprošča,'' je povedal atlet, ki mora do naziva diplomiranega pravnika opraviti še deset izpitov in diplomo. V atletiko je zakorakal v osnovni šoli, ko ga je opazil profesor telesne vzgoje in ga pošiljal na krose. Tam je zmagoval in kmalu so ga povabili v klub. Odkar je v atletiki, je član ljubljanskega Mass. Začel je pri Urbanu Praprotniku, bil nekaj časa varovanec Alberta Šobe, pred prihodom k Šestaku pa nekaj časa treniral tudi pod vodstvom nekdanje zvezdnice slovenske in tudi svetovne atletike, svetovne rekorderke v dvoranskem teku na 800 metrov Jolande Čeplak. ''Sodelovanje z njo je bilo odlično. Veliko me je naučila. Bila je zanimiva izkušnja. Dala mi je veliko nasvetov, ki mi še zdaj pridejo prav. Še vedno se sem in tja slišiva,'' je dejal Tršan in priznal: ''Ko sem bil mlajši in sem se začenjal resno ukvarjati z atletiko, je bila ona na vrhuncu slave. Zagotovo tudi ona nosi del zaslug, da me je navdušila nad to disciplino.''

Sanje so olimpijske igre

Zdaj se je tudi sam prebil med vrhunske atlete, prav zanimivo pa bo videti, kako hitro bo tekel poleti. Znano je namreč, da je v dvorani tek na 800 metrov praviloma počasnejši od tistega na prostem. ''Težko povem, koliko ta rezultat pomeni na prostem. Sam namreč rad tečem v dvorani in sem tudi pozimi vselej dobro tekel. Zagotovo pa se nekaj pozna, saj so v dvorani krivine res ostre. S takšnim rezultatom iz dvorane bi moral na prostem teči dosti bolje,'' je optimist Tršan, ki ga zadnji rezultat navdaja z optimizmom tudi za sezono na prostem, ki bo letos olimpijska.

''Zdaj sem naredil velik preskok. Če bo šlo še tako naprej, je nastop na olimpijskih igrah realen. Bolj verjeten je nastop na evropskem prvenstvu v Helsinkih, kjer si želim doseči dober rezultat. So pa olimpijske igre nekaj večjega, bolj pomembnega. So sanje vsakega športnika. Če se bo ponudila priložnost za nastop v Londonu, jo bom pograbil z obema rokama,'' je še povedal tekač, ki več ali manj teče le na 800 metrov. ''Včasih tudi na 1500, a raje na 800 metrov. Ta disciplina mi bolj blizu, saj je zelo atraktivna,'' priznava mladenič, ki v atletiko, podobno kot velika večina v Sloveniji, vlaga veliko, a dobi bolj malo. ''Finančno se ukvarjanje z atletiko v Sloveniji zagotovo ne splača. Nekaj dobim od kluba, preostalo pa si plačujem sam. A tako pač je. Kot sem že rekel, z atletiko se ukvarjam zato, ker jo imam rad,'' je še povedal novopečeni slovenski dvoranski rekorder. Poleti bosta skupaj z Rudolfom zagotovo napadla Marinićev rekord na prostem in prav zanimivo bo videti, komu bo uspelo prej. ''Seveda upam in verjamem, da bom to jaz,'' je skozi smeh iskreno priznal Tršan in pohvalil nekaj let mlajšega rivala, s katerim bosta v prihodnosti zagotovo bila zanimive bitke na tartanskih stezah. ''O Rudolfu le najlepše. Je izredno obetaven tekač. Rezultati, ki jih je dosegel v zadnjem letu, so izjemni,'' je pogovor zaključil atlet, od katerega že na naslednjih tekmah pričakujemo nove rekorde.