Znani o spominih na osamosvojitev - 2. del

Preveč dogodkov je, da bi se lahko omejili samo na enega. Če govorimo o samostojni državi, je gotovo najpomembnejši dogodek sam proces osamosvojitve, brez katerega ne bi bilo niti tega vprašanja. Stvari so se žal v zadnjih letih obrnile tudi v smer, da lahko najdemo zaznamovanje Slovenije tudi s slabimi primeri in škodljivi praksami, ki pomembno vplivajo na odnose in zaupanje državljanov v državo v najširšem smislu. Na predvečer osamosvojitve sem bil v Ljubljani in držal pesti za scenarij s srečnim koncem. Bolj napeto pa je bilo dan po tem, ko sanje niso bile več dovoljene. Sloveniji želim več čistega okolja na več področjih, tako socialno in gospodarsko kot tudi dobesedno v smislu ekologije. Želim tudi več povezanosti in manj izključevanja ter predvsem več strpnosti, dialoga, moči argumentov in pozitivnih misli ter upanja kot tudi zaupanja.

Gotovo je plebiscitarna odločitev za samostojno državo Slovenijo veličasten dogodek, na katerem smo lahko utemeljili svoje sanje o lastni državi. Zadnji velik dogodek pa je z vidika pokončne državljanske drže in razvoja novinarske stroke nedavni izid knjige Mateja Šurca in Blaža Zgage V imenu države: Odprodaja, ki je prvi primer pravega preiskovalnega novinarstva na slovenskih tleh. V tej knjigi je marsikateri dogodek, ki – žal – še vedno zaznamuje teh naših dvajset let … Osebnost, ki je najbolj zaznamovala to obdobje je osebnost, o kateri se nič več ne govori, a brez nje ne bi bilo rasti civilnega gibanja konec osemdesetih let preteklega stoletja, ki ga je teoretsko in praktično vzpostavil izjemno pronicljiv analitik in družbeno osveščen aktivist dr. Tomaž Mastnak.

Na predvečer osamosvojitve sva bili s starejšo hčerko Ladejo v središču Ljubljane, z mnogo somišljeniki smo nazdravljali s šampanjcem na Kresiji ob Ljubljanici, se objemali na ulicah in bili evforični kot nikoli prej in nikoli pozneje. Bili smo srečni in nismo razmišljali o tem, kaj se nam obeta. Še najmanj ne o taki razpuščeni državi, kot jo imamo danes. Sloveniji želim prebuditev zavesti (duhovno evolucijo) in višjo stopnjo zavedanja. Zavedanja, da smo vsi ENO, zato dolžni povezovati se in skrbeti za javno dobro, ne pa ločevati se in skrbeti le za lastne interese. Sposobnost samooskrbovanja s čisto pitno vodo in kakovostno lokalno hrano, življenje v novih oblikah skupnosti, solidarnost, sočutje, notranji mir. Trajnostni razvoj v skladu z naravnimi danostmi in lastno kulturno tradicijo (kar, denimo, Nato nikakor ni!). Novo preprostost in skromnost ter ustvarjalnost v najrazličnejših oblikah radostnega bivanja.

Pretekla leta je najbolj zaznamovalo propadanje tovarn in podjetij, posledično pa ogromno število brezposelnih, socialnih stisk in revščine. Poveličevanja tržnih zakonitosti in sprejemanje odločitev, ki so izrazito podrejeni interesom kapitala, je v Sloveniji šlo čez vse razumne meje. Neoliberalne vrednote, ki so prevladovale v družbi, so usodno zaznamovale zadnjih 20 let. Teh 20 let niso najbolj zaznamovali posamezni politiki, pač pa številni anonimni brezposelni, ki so bili največja žrtev procesov te družbe – še zlasti procesov lastninjenja.

V času osamosvajanja sem bil poslanec takratne skupščine, ki je sprejemala odločitve, povezane z oblikovanjem samostojne države Slovenije. Želim, da bi prevladovale drugačne vrednote od sedanjih, ki poveličujejo dobičke, tržne zakonitosti in konkurenčnost – da bi bilo bogastvo pravičneje porazdeljeno, da bi bilo več socialne varnosti, več solidarnosti, da bi delavci in delavke živeli v družbi, ki bi jih spoštovala, varovala in omogočala boljše življenje.

Zoran Janković, župan Mestne občine Ljubljana: Ob velikih težavah in naravnih katastrofah smo zelo enotni

Obdobje preteklih 20 let je zaznamovala predvsem trda borba uveljavljanja Slovenije v Evropi in svetu, ki je bila na mnogih področjih uspešna, hkrati pa je treba priznati, da bi lahko dosegli tudi več. Imeli smo sposobne in ambiciozne direktorje gospodarskih družb, ki so kljub izgubi trga bivše skupne države uspeli pripeljati Slovenijo v Evropsko unijo kot najbolj uspešno državo med novimi članicami. Predsednika Milan Kučan in Janez Drnovšek sta pogosto kot mantro ponavljala, da je tak uspeh Slovenije zasluga direktorjev v gospodarstvu. Takrat je med nami po eni strani vladal strah, kaj bo, ko bomo naenkrat ostali brez dveh tretjin tržišča, hkrati pa smo bili ponosni, da imamo svojo državo in prepričani, da bomo kljub temu zmogli.

Pogled na dogajanje v Sloveniji danes žal razkriva preveč nepotrebnih politikantskih prerekanj, ki se iz politične sfere širijo na vsa druga področja in ustvarjajo negativno in moreče vzdušje. Ljudje so zmeraj bolj apatični in nezaupljivi, posamezniki tudi izrazito sovražni, kar je za narod in prihodnost države slabo. Glavna novica je zmeraj slaba, dejanske in domnevne afere, nesreče in nečednosti so popolnoma prevladale nad mnogim lepim in uspešnim, kar v Sloveniji prav tako imamo, pa žal ne dobi dovolj pozornosti. Pogosto ne znamo izkoristiti mnogih prednosti in se ne pohvaliti s svojimi dosežki. Kljub vsemu pa nam je Slovencem treba priznati, da znamo biti ob velikih težavah in naravnih katastrofah zelo enotni, stopimo skupaj in si medsebojno pomagamo. Upal bi si trditi, da smo po solidarnosti verjetno na samem svetovnem vrhu, podobno kot smo bili povezani in enotni v skupni želji po samostojnosti in neodvisnosti ter zmagi in uspehu v Evropi.

26. junija 1991 sem preživel na Trgu republike, spominjam se svoje vzhičenosti in ponosa. Naslednji dan so imeli sodelavci v podjetju prost dan, s finančnico pa sva poskrbela, da so bile vse naše finančne obveznosti poravnane.

V prihodnje Sloveniji želim, da bi vsi, ki v njej živimo, odločno dali prednost sožitju, medsebojnemu razumevanju, toleranci in strpnosti.

Največji dogodek zadnjih 20 let je zagotovo zmaga v vojni za Slovenijo, nato vstop v Evropsko unijo in zvezo Nato na osnovi referenduma ter vstop v schengensko in evrsko območje. Če smo že zmagali v vojni, pa moramo zmagati še v miru. Tisto, kar šteje, je razvoj. Potrebujemo nov razvojni cikel, ki bo trajno vzpostavil gospodarske temelje za hitrejši razvoj, in razpisati moramo predčasne volitve. Te bodo največje darilo Sloveniji.