Balkanska Slovenija

Za trenutek je postalo smrtno resno. Posledice odločitve ustavnega sodišča bi lahko bile hude: še več okuženih in mrtvih. Mrtvih predvsem v domovih za starejše, ki so pri nas po standardih bivanja in slabo plačanih zaposlenih že desetletja tudi blizu revnemu Balkanu in daleč od bogatih zahodnih sosed. To ima posledice.

Kdo išče "krivine"

Kako resno je, se je zavedalo tudi ustavno sodišče, ki je vlado kar naravnost pozvalo, naj takoj objavi, da bodo šole še sedem dni zaprte, če meni, da je to nujno za zdravje ljudi. Mnenja, ali je bil drastičen poseg sodnikov nujen, so različna. Je pa bila odločitev sodišča, ki je odredilo odprtje vseh šol, če se vlada takoj ne odzove, v turbulentnih časih nerodna v tistem delu, kjer jo je del javnosti razumel, kot da ukrepi morda niso nujni. 

V skupnosti in v medijih je veliko takih, ki že ves čas razglašajo, da so ukrepi za ustavljanje epidemije nepotrebni in pretiravanje. In da nam tega ni treba upoštevati. Tudi delo šol na daljavo naj bi bilo pretiran ukrep, pogosto slišimo. Manj je kritik tistega dela, kjer vlada pomaga prizadetim na različnih področjih.

Uporništvo je najbolj razširjeno med tistimi, ki jih virus osebno ne ogroža. Med mlajšimi. Olje pa prilivajo opozicijske stranke, ki s pomočjo svojih medijev in protestnikov razglašajo, da smo v diktaturi, in pozivajo k "sproščanju", ker bi za omejitev epidemije menda zadoščalo že zračenje stavb, za širjenje epidemije pa je po njihovem tudi kriva in odgovorna le vlada.

Da je za nasilje na protestih proti vladi tudi odgovorna kar vlada, nas je prepričeval Anis Ličina, čigar vlogo je ta teden preiskovala policija, ta mora varovati številne zdravnike, ki jim grozijo. Za vse svoje težave vlado obtožuje tudi protestnik Zlatan Čordić, ki mu ministrstvo noče več plačevati pokojninskega in zdravstvenega zavarovanja, ki si ga moramo skoraj vsi v državi plačevati sami.

In za večino ni poceni.

V preteklosti naj bi bil Čordić med tistimi, ki so mazali pročelje ministrstva, ki ga je plačevalo. "Akcije", in to tudi tam, kjer živi minister za kulturo, so bile tudi zadnji teden.

Stališče, da je za vse vedno kriva vlada, olajša iskanje balkanskih "krivin".

Ni težava, če smo šli na zasebno žurko, k frizerju na črno, na martinovanje v klet ali malo k sorodnikom v kakšno bližnjo državo, kjer je več svobode. Vlada je kriva, ker nas omejuje. 

Smo pač Balkan. 

Erjavčeva hoja po rezilu noža

Na to, kako nenavadna država smo, kaže tudi to, da je pri nas pomembna vest, da je poslanec opozicije Dejan Židan za spoštovanje vladnih ukrepov, da bi zajezili epidemijo. Ker je v opoziciji pač tako redko, da kdo ravna trezno in odgovorno. Podobno je pomembna zgodba, če si poslanec Jani Prednik naloži aplikacijo, ki ji večina v opoziciji ostro nasprotuje.

Po nekem čudnem naključju sta regiji, kjer sta bila izvoljena, Pomurje in Koroška, najbolj prizadeti. Število odkritih okužb tam daleč odstopa. Vladni ukrepi veliko bolj učinkujejo na Gorenjskem in v prestolnici.  

A, kakorkoli, v opoziciji je vsaj nekaj takih, ki so odgovorni.

Večinoma so pa proti vsemu, kar pride iz vlade, tudi če je dobro, ker računajo, da bodo na tak način zamajali koalicijo in nekoč spet prišli na oblast, s katere so po ne preveč uspešnem vladanju v začetku leta sestopili sami. Da jih bodo tam nekoč ujele posledice lastnega ravnanja, jim ni mar.

Ni pa nujno, čeprav ustvarjajo tak vtis, da si res želijo oblasti in vseh posledic ravno takoj in hitro.

Zadnja zvezda, ki bi lahko pomagala, je Karl Erjavec, ki je spet postal šef stranke DeSUS. Stranko mu je pred slabim letom speljala Aleksandra Pivec, takrat tudi z nekaj pomoči tedanjega predsednika vlade Marjana Šarca, ki jo je kot ministrico pokril ob očitkih o zlorabah. Usoda Pivčeve je prikaz, kakšna tveganja so pred Erjavcem. 

Foto: STA ,

V začetku letošnjega leta je Šarec – po padcu Erjavca je obupal nad manjšinsko vlado po tem, ko sta mu odstopala minister za zdravje Aleš Šabeder in za finance Andrej Bertoncelj – poskušal z odstopom sprožiti predčasne volitve. Puško je vrgel v koruzo.

A se mu, predvidljivo, ni izšlo. Pomenilo bi namreč, da bi si poslanci za skoraj tri leta skrajšali mandate. 

Poslanci DeSUS so s Pivčevo, da se to ne bi zgodilo, namesto tega prestopili v novo koalicijo, ki jo je sestavil relativni zmagovalec zadnjih volitev SDS Janez Janša. Skupaj s SMC Zdravka Počivalška in NSi Mateja Tonina. A za Pivčevo je bila to hoja po rezilu noža. Z leve, ki ima velik vpliv na medije, so jo za nespretnosti, te so bile manjše kot tiste, ki jih je zagrešila v obdobju prejšnje Šarčeve vlade, že po pol leta odnesli. In se je zdaj vrnil Erjavec, ki je v podobnem položaju. Hodi po istem rezilu noža.

Če ne uresniči ambicij "kul bloka", bodo nanj šli z vsemi topovi, da bi zase pridobili volivce DeSUS. Če jim pomaga, pa bodo prej ali slej tudi šli nanj z vsemi topovi. Ker gre za volivce.

Prej ali slej bodo volitve. Najpozneje čez leto in pol. 

Hoje po rezilu noža je Erjavec bolj vajen od Pivčeve. In tudi padel je že z vrha.

Vrača pa se Erjavec ravno, ko bi opozicija že drugič spremenila sistem volitev, in to celo na vrat na nos po skrajšanem postopku. Prvič jim je projekt marca letos propadel. Zdi se precej gotovo, da jim bo tudi drugič.

Ker gre za odločitve, ki zadevajo vse volivce in ki so temelj vsega demokratičnega sistema, je skrajšan postopek odločanja čisti škandal, pa čeprav je projekt najbrž obsojen na propad po skrajšanem postopku.

Jasno je, da o volilnem sistemu nihče pri zdravi pameti ne bi smel odločati na vrat na nos.

A na pravno državo se poslanci, ko gre za njihove hlače, večinoma gladko požvižgajo.

Skrajšana pot v propad projekta

Kot pri prevzemanju oblasti Jožeta P. Damijana, ki ga po več mesecih še nihče ni predlagal za mandatarja, in pritiskih na Erjavca se tudi pri spreminjanju volilnega sistema zdi, da gre za predstavo za javnost, ko cilj ni nujno doseči, kar se govori.

Realno bo glasov za spremembo volilnega sistema skoraj zagotovo spet premalo. Že spomladi se je pokazalo, da manjkajo glasovi 26 poslancev SDS in večine poslancev DeSUS. Ti dve stranki jih imata skupaj 31. Že brez teh 60 glasov, ki so nujni, tega nikakor ni mogoče doseči.

Je pa prav Erjavec simbol tega, zakaj so poslanci manjših strank za spremembo volilnega sistema.

Po sedanjem ni bil izvoljen v državni zbor. Alenka Bratušek tudi ne. Če uvedejo strankarske kandidatne liste in prednostne glasove, se bo šefom strank to poslej težje zgodilo. Je pa še vedno mogoče. Tudi na evropskih volitvah nekoč takrat predsednik SD Igor Lukšič ni bil izvoljen za evropskega poslanca, ker ga je preskočila Tanja Fajon.

Nikakor pa ni res, da je spremembo celotnega sistema volitev zahtevalo ustavno sodišče, kot pogosto zatrjujejo predlagatelji spremembe. Obratno. Ustavno sodišče je presodilo, da okrajev ni treba ukiniti. Niso neustavni. 

Je pa pred dvema letoma zahtevalo, da mora parlament popraviti velikosti teh okrajev, ker se po številu volilnih upravičencev med seboj preveč razlikujejo. Skrajni rok za te popravke se izteka ta mesec. 

Velikosti okrajev je mogoče popraviti z navadno večino, to ni sprememba celotnega sistema. Le manjši popravek in o predlogu teh sprememb bo DZ najbrž odločal še ta mesec. Rok, ki ga je postavilo ustavno sodišče, se izteka. Zadošča navadna večina.

Ali bodo hkrati na predlog opozicije poskušali na vrat na nos spremeniti še ves volilni sistem z ukinitvijo teh okrajev, pa niti ni zelo pomembno. To lahko poskušajo tudi še pozneje.

Zagotovo razplet ne bo tako usodnega pomena, kot bo to, da čim prej dobimo čim več cepiva. Kar nas lahko sčasoma le vrne v normalnost. 

Nas in ves Balkan.