Kako nam obdobje samostojnosti prikazujejo nekatere številke?

Tako kaže publikacija z naslovom Sloveniji za 20. rojstni dan – slovenski statistiki, ki so jo ob omenjenem jubileju pripravili na Statističnem uradu RS. Iz nje smo za to priložnost izbrskali še nekaj zanimivih podatkov. Življenjska doba se nam povečuje Za moške, rojene leta 1991, lahko pričakujemo, da bodo živeli 70 let, za tiste, rojene leta 2009, pa lahko pričakujemo, da bodo ob nespremenjenih razmerah živeli 76 let. Pričakovana življenjska doba za ženske, rojene leta 1991, je bila ob rojstvu 77 let, za ženske, rojene leta 2009, pa 82 let. Zaradi majhne rodnosti in vse daljše življenjske dobe postajamo vse starejši Povprečna prebivalka Slovenije je bila leta 1991 za 5,6 leta mlajša kot leta 2010: leta 1991 je imela 38 let, leta 2010 pa 43 let. Povprečni prebivalec Slovenije je bil pred dvajsetimi leti mlajši za 5,7 leta: leta 1991 je imel 34 let, leta 2010 pa 40 let. Hitro se povečuje število starih čez 80 let, najhitreje pa število stoletnikov Število prebivalcev, starih 80 in več, se je od leta 1991 do leta 2010 povečalo s 45.957 na 80.170, torej za 74 odstotkov. Leta 1991 je v Sloveniji živelo 26 stoletnikov, 5 moških in 21 žensk, na začetku leta 2010 pa smo imeli 196 oseb, ki so bile rojene pred 1. januarjem 1910, in sicer 35 moških in 161 žensk. Število stoletnikov se je tako v devetnajstih letih povečalo za 654 odstotkov. Povprečno se rodi 1,06 dečka na eno deklico V obdobju od 1991 do 2009 se je rodilo 186 tisoč dečkov in 175 tisoč deklic.

Kako izobraženi smo? V letu 1991 je bilo med prebivalci, starimi od 25 do 64 let, 41 odstotkov oseb, ki so dokončale samo osnovno šolo ali manj, 47 odstotkov oseb, ki so dosegle srednješolsko, in 12 odstotkov oseb, ki so pridobile višjo ali visokošolsko izobrazbo. Leta 2008 je bilo med prebivalci v tej starostni skupini takih, ki so dokončali največ osnovno šolo, 18 odstotkov, takih, ki so končali srednješolsko izobrazbo, je bilo 59 odstotkov, in takih, ki so končali višje- ali visokošolsko izobrazbo, pa 23 odstotkov.

Tradicionalna vzpostavitev družine izgublja svoj pomen Število sklenjenih zakonskih zvez se stalno zmanjšuje že od začetka osemdesetih let prejšnjega stoletja. V letu 2009 je bilo sklenjenih 6.542 zakonskih zvez ali petina manj kot leta 1991.

Zunajzakonske skupnosti so bile zakonsko izenačene z zakonskimi zvezami leta 1976, vendar se statistično spremljajo le s popisi prebivalstva, torej na deset let, in je zato o njih na voljo manj podatkov. Prvič so jih popisali leta 1981 in evidentirali 10.345 zunajzakonskih skupnosti ali dva odstotka od vseh družin. Deset let pozneje so zabeležili 17.374 zunajzakonskih skupnosti in te so predstavljale že 3,1 odstotka vseh družin. Ob zadnjem popisu prebivalstva leta 2002 je bilo popisanih 40.092 takih skupnosti ali 7,6 odstotka od skupnega števila družin.

Število razvez se povečuje Leta 1991 je bilo 224 razvez na 1.000 sklenitev zakonskih zvez, leta 2009 pa že 351 razvez na 1.000 sklenitev zakonskih zvez. Povečuje se tudi celotna stopnja razvezanosti: leta 1991 se je razvezalo 15 odstotkov zakonskih zvez, leta 2009 že 26 odstotkov ali vsaka četrta.

Podaljšuje se povprečna doba prejemanja pokojnine Od leta 1991 do leta 2010 se je za starostne upokojenke čas prejemanja pokojnine podaljšal za 5,8 leta: tiste, ki jim je pravica do pokojnine prenehala leta 1991, so pred tem pokojnino prejemale v povprečju 16 let, tiste, ki jim je pravica do pokojnine prenehala v letu 2010, pa bodo pokojnino prejemale v povprečju 22 let. Za starostne upokojence se je čas prejemanja pokojnine podaljšal za 1,9 leta: tisti, ki jim je pravica do pokojnine prenehala leta 1991, so pred tem pokojnino prejemali v povprečju 15 let, tisti, ki jim je pravica do pokojnine prenehala v letu 2010, pa so pokojnino prejemali v povprečju 17 let.

Število potnikov v javnem cestnem prevozu se je drastično zmanjšalo V javnem cestnem prevozu je bilo leta 2010 prepeljanih samo še 16 odstotkov števila potnikov iz leta 1991.

Povečanje števila osebnih vozil Zgoraj omenjeno upadanje potnikov v javnem prometu je bila posledica velikega povečevanja števila osebnih avtomobilov. Konec leta 1991 je bilo v Sloveniji registriranih 603 tisoč osebnih avtomobilov, do konca leta 2009 pa se je njihovo število povečalo za 76 odstotkov na en milijon 59 tisoč. Ne tako daljnega leta 1946 je bilo v Sloveniji na primer registriranih le 1.962 osebnih avtomobilov.

Povečala so se potovanja z letali in železnico V obdobju od leta 1991 do leta 2010 se je zelo povečalo tudi število potnikov, prepeljanih v zračnem prevozu, in sicer za 68 odstotkov, število potnikov, prepeljanih po železnici, pa je bilo leta 2010 za 6,1 odstotka večje kot leta 1991.

Skrajšal se je čas potovanja med slovenskimi kraji Zaradi novih avtocest in hitrih cest je pot iz Lendave do Kopra leta 2011 za dve uri krajša kot leta 1991. Leta 1991 smo za to pot potrebovali približno štiri ure in pol, leta 2011 pa dve uri in pol. Pot od Jesenic do Obrežja se je skrajšala približno za 45 minut; leta 1991 smo za to pot potrebovali dobri dve uri, leta 2011 pa nekoliko manj kot uro in pol.

Kako pogosto smo šli na "bolniške" in zakaj? Število izgubljenih koledarskih dni na zaposlenega zaradi bolniške odsotnosti se je v dvajsetih letih zmanjšalo za 12 odstotkov. Največ dni je bilo izgubljenih leta 1996, skoraj 18, najmanj pa leta 2010, dobrih dvanajst dni in pol. Leta 2010 je bilo 67 odstotkov izgubljenih koledarskih dni zaradi bolniške odsotnosti posledica bolezni, 28 odstotkov posledica poškodb in zastrupitev, 5,4 odstotka pa posledica nege družinskih članov. V primerjavi z letom 1991 se je v zadnjih letih povečala odsotnost zaradi poškodb in zastrupitev, za petino, med posameznimi skupinami bolezni, pa zlasti odsotnost zaradi raka, in sicer za več kot polovico.

Plačilo za opravljeno delo Od leta 1995 do leta 2009 se je povprečni znesek, ki ga je letno prejel zaposleni, povečal za 203 odstotke, s 7.739 evrov leta 1995 na 23.468 evrov leta 2009. Najbolj so se v tem obdobju povečali povprečni letni zneski, ki so jih prejeli zaposleni v podjetjih, leta 2009 so zaposleni v podjetjih prejeli povprečno za 208 odstotkov večji znesek kot leta 1995, najmanj pa zneski, ki jih prejmejo zaposleni v nepridobitnih institucijah, kjer je bil porast za 108 odstotkov.

Kaj pa plača? Večino dohodka za opravljeno delo dobimo izplačanega v obliki plač. Povprečna mesečna neto plača, ki jo je prejel zaposleni leta 1991, je znašala 43 evrov, leta 2010 pa 967 evrov; med letoma 1991 in 2010 se je torej povprečna mesečna plača nominalno povečala za 2.144 odstotkov, realno pa za 79 odstotkov.

Kako se je gibala povprečna pokojnina? Povprečna starostna pokojnina se je od leta 1991 – takrat je znašala 31 evrov – do leta 2010 povečala na 625 evrov ali za 1.889 odstotkov. Realno, po izločitvi vpliva inflacije, so se povprečne starostne pokojnine v tem obdobju povečale za 58 odstotkov.

Razmerje med povprečno neto starostno pokojnino in povprečno neto plačo Ker so povprečne starostne pokojnine naraščale počasneje, kot so naraščale povprečne neto plače, se je razmerje med povprečno neto starostno pokojnino in povprečno neto plačo v obdobju po letu 1991 v glavnem stalno zmanjševalo. Leta 1991 je bila povprečna starostna pokojnina za 22 odstotkov nižja od povprečne plače, leta 2010 pa je bila nižja že za 35 odstotkov.

Kakšna stanovanja imamo? Od leta 1991 do danes se je zvišala povprečna velikost stanovanja. Leta 1991 je povprečno stanovanje merilo 69 kvadratnih metrov, leta 2009 pa 77 kvadratnih metrov. Število oseb v povprečnem stanovanju pa se je s 3,1 leta 1991 zmanjšalo na 2,4 leta 2009.

Rast cen Cene življenjskih potrebščin so bile leta 2010 v povprečju za 1.155 odstotkov višje kot leta 1991.

Za kulturo smo namenili več časa Število obiskovalcev v muzejih, galerijah in likovnih razstaviščih se je od leta 1994 do 2009 povečalo za 7,2 odstotka. Predstave v poklicnih gledališčih si je leta 1991 ogledalo 350 tisoč gledalcev, leta 2008 pa 867 tisoč, kar pomeni 148-odstotno porast. Število obiskovalcev filmskih (kino) predstav se je z 1,8 milijona v letu 1991 povečalo na 2,8 milijona v letu 2009, v tem obdobju pa smo proizvedli tudi 115 celovečernih igranih filmov. Število naslovov izdanih knjižnih del se je povečalo za 150 odstotkov; leta 1991 je bilo izdanih 2.459 knjižnih naslovov, leta 2009 pa 6.139.