Slovenec, ki je z Mister Hobsom premikal meje, si je oddahnil ob prihodu domov

Prva asociacija ob omembi imena in priimka Marin Medak je prav gotovo morje. Ne tisto, v katerem se poleti brezskrbno namakamo, pač pa odprto morje, ki ga je treba premostiti na bolj prvinski način. S čolnom in vesli. In kjer je tveganja na pretek.

Z veslom v roki se počuti kot doma

27-letni mladenič iz Fiese je to metodo preizkusil že večkrat.

Ko je v poletnih dneh leta 2010 v mesecu dni sam preveslal nekaj več kot 1.400 kilometrov od Savudrije do grškega otoka Zakintos, ko je pozimi leta 2011 skupaj z Britancem Simonom Osbornom prvi preveslal obalo Južne Koreje, ko je s trojico Britancev v 45 dneh preveslal Atlantik ali zdaj, ko je v družbi Avstralca Huwa Kingstona, ki ga je pozneje nadomestil Grk Dimitris Kokkoris, kot prvi človek v zgodovini preveslal južni Mediteran.

Mediteran je zahtevna "stranka"

Prav zadnja izkušnja se je proti pričakovanjem izkazala za najzahtevnejšo. "Bilo je precej bolj naporno, kot sem pričakoval, precej bolj stresno in trajalo je precej dlje, kot sem mislil, da bo," je tri dni po vrnitvi iz Turčije, kjer se je odprava končala, za Planet Siol.net spregovoril Medak. Načrtoval je, da bo čoln z imenom Mister Hops v varen pristan pripeljal po mesecu dni, a mu je to na koncu vzelo skoraj dva meseca.

Olajšanje ob prihodu domov

"Kar oddahnil sem si, ko sem prišel domov. Trenutno mi povsem ustreza, da se življenje počasi spet umirja. Tukaj se stvari spreminjajo iz dneva v dan, na morju pa so se iz ure v uro. Ves čas se je bilo treba prilagajati, preverjati, ali vremenska napoved, ki nam jo je posredoval meteorolog Jure Jerman iz Arsa, drži in podobno," je povedal Medak in prikimal pregovoru Ljubo doma, kdor ga ima. To, da bi se na Atlantik vrnil še kdaj, sem pa ne več, je dovolj zgovoren podatek.

Razlika med atlantsko in sredozemsko odisejado je bila tudi v tem, da za projekt Preveslati južni Mediteran ekipe ni izbiral sam. To je počel ob podvigu na Atlantiku, kjer so se veslači tudi karakterno med seboj odlično ujeli, njihove energije pa so se tudi sicer zlile v lepo sožitje na morju in pozneje na kopnem.

In kaj zdaj? Ko smo se z Medakom pogovarjali lani, ko je ravno izvedel, da projekt Oivo, ki je vključeval priročni mini prenosni polnilnik za iPhone – s seboj bi ga lahko prenašali kot obesek za ključe, "poganjajo" ga štiri baterije AA –, na Kickstarteju ni doživel pričakovanega uspeha, je dejal, da je z veslaškimi odpravami opravil do upokojitve. Zdaj pušča vrata precej bolj, če ne celo na stežaj odprta za nove podvige.

"Morda bom znova poskusil že prihodnje poletje," je namignil Medak, ki je včeraj v družbi kuharske mojstrice Ane Roš, direktorice slaščičarne Zvezda Urške Sojer in kadrovskega direktorja podjetja Goopti Damijana Omerze sodeloval na Dnevih slovenske informatike. "Bili smo bolj za sprostitev kot kaj drugega," je dejal.

Prodaja inovativne obeske za ključe

Seveda bi bilo utopično pričakovati, da Medak samo vesla in ne počne nič drugega. Pravzaprav počne marsikaj, med drugim je tudi motivacijski govornik, a trenutno je najbolj aktualna proizvodnja njegovega najnovejšega izdelka za kajakaše.

Gre za dnevnik iz vodoodpornega papirja, ki bi se dobro obnesel tudi na vlažnem. Dnevnik bo na trgu nastopal pod blagovno znamko Hobkey tako kot obeski za ključe za kajakaše, ki so prav tako Medakova pogruntavščina in s katerimi je lani zaslužil 20 tisoč evrov. Dnevnike bodo najverjetneje proizvajali na Kitajskem, zato bo Medaka že v kratkem pot ponesla tudi v Azijo.

No, pripravlja pa še nekaj novega, a naj to za zdaj ostane še skrivnost.