Mnoge moja drugačnost moti

Uroš Topić je dijak novomeške gimnazije, ki je pri 17 letih že ponosen avtor mladinskega fantazijskega romana Bratovščina Culis - Emma Storm.

Roman govori o Emmi Storm, osemnajstletnem dekletu, ki se z mamo preseli iz slovenske prestolnice v Novo mesto. Glavna junakinja se selitve ne veseli in svoj novi kraj sovraži. A sčasoma se kraja navadi in spozna bitja, ki se skrivajo pred človeškimi očmi.

"Idejo sem dobil pred leti, ko sem pisal neko drugo besedilo. Bil sem čisto zatopljen v delo, nato sem nenadoma izgubil nit in pred očmi se mi je prikazala podoba modrega fanta, ki v naročju drži dekle. V ozadju je bila rdeča zavesa. To je bilo vse. Želel sem si, da bi mi slika povedala več – morda, kdo je ta fant ali kaj prizor pomeni ali zakaj je bila v ozadju slike rdeča zavesa. Toda usoda je poklonila eno samo sliko in iz tega sem moral nekaj ustvariti," razloži Uroš začetek pisanja.

Roman prepleten s slovensko mitologijo Navdih za napet fantazijski roman na 424 straneh, postavljen v čas železne dobe, je črpal iz neokrnjene slovenske pokrajine, polne slovenske zgodovine in mitologije. "Vem, da nekaj vem o steklenih jagodah in situlah in to znanje je bilo dovolj, da sem spisal prvo knjigo, toda nikakor se ne želim ustaviti tu. Še želim širiti svoje znanje in odkrivati lepote naše dežele." Pot do knjige nikakor ni bila preprosta. Štiri leta je svoj prvenec pilil, pošiljal urednikom in založnikom, a vedno se je kje zapletlo: "Vse dokler nisem izvoda knjige prvič držal v rokah, sem se počutil čisto izgubljen. Toda nikoli nisem pomislil, da bi odnehal, saj 'odnehati' pri tej knjigi zame ni bila ena od možnosti. Vse, kar sem si lahko predstavljal v svoji prihodnosti, je bilo pisanje, zato je bilo zame skoraj obvezno, da izdam to knjigo."

Ker je to Urošev prvi roman, nosi v sebi veliko avtobiografskih elementov. "Emma ima mojo trmo, moj neskončni občutek krivde ter željo po spoznavanju. V vseh delih knjige, kjer se Emma sooča z dvomi ali z nevarnostjo, sem najprej izhajal iz sebe in se poskušal prestaviti v njeno situacijo."

Navdušen Novomeščan Glavna junakinja se iz Ljubljane preseli v Novo mesto, nad čemer ni navdušena. Bralec pomisli, da so avtorjevi nelagodni občutki do dolenjske prestolnice, a Uroš to jasno zanika. "Novo mesto obožujem in ne morem se ga nagledati. Novo mesto je kraj, kjer sem se rodil, kjer sem se šolal in odrasel, a četudi si želim pogledati svetovne prestolnice in okusiti več sveta, se želim v Novem mestu postarati."

Odzivi na roman so bili do zdaj le pozitivni, "včasih presenetljivo dobri, celo od ljudi, ki se zelo dobro spoznajo na literaturo in delujejo v literarnem svetu. Lepšega darila, kot so pohvale, si ne bi mogel želeti".

Pisanje kot poklic Uroš je ljubitelj fantazijskih, čudežnih knjig. Že po njegovem romanu sodeč je videti, da je ljubitelj Harryja Potterja, kot tudi trilogije Hrup in kaos. Kot avtorica in javna oseba pa ga najbolj navdihuje J. K. Rowling. Pisanje mu pomeni vse, je njegov najljubši hobi in najsrečnejši bi bil, če bi se lahko preživljal s pisateljevanjem. "S pisanjem se sprostim. Včasih sem vznesen, včasih žalosten zaradi prizorov, ki jih pišem, včasih jezen in včasih tako navdušen, da prsti ne morejo dohitevati mojih misli. Pisanje je pobeg v svet, ki je samo moj, kjer lahko pripovedujem pravljice ali grozljivke. Nič ni prav ali narobe in predvsem ni nobenih meja, kar je za um pogosto zelo osvobajajoče. Pisanje bo vedno najlepši del mojega ustvarjanja."

Gimnazijec se poleg pisanja ukvarja še z urejanjem šolskega časopisa ter pisanjem bloga Stilopis. A kljub svoji mladosti je že posnel kratki film Odpuščanje, kjer govori o drugačnosti in zasmehovanju med mladostniki. "Posnet je bil v obdobju polnega zagona in navdušenja nad temo, ki je bila vodilo. Skupaj z igralkama sem užival ob snemanju in na koncu tudi zmagal na razpisanem natečaju; pomembneje od tega pa je sporočilo, ki ga nosi Odpuščanje. Verjamem v dobro v ljudeh in verjamem, da se bo nekoč končala tudi vsaka vrsta diskriminacije, saj se nič slabega ne more vleči v neskončnost. Želim si le, da bi ljudje čim prej osebnostno toliko zrasli, da videz več ne bi bil faktor, ki bi vplival na družbeno sprejemanje in obravnavanje."

Drugačnost, ki včasih zmoti Uroš se zaveda svoje drugačnosti, a je dovolj pogumen, da jo pokaže in jo skozi umetniško udejstvovanje tudi izraža. "Mnoge moja drugačnost moti in mnoge še bo motila, toda nisem prvi in ne zadnji, ki je drugačen, zato se ne zmenim za tiste, ki me ne morejo sprejeti." Drugačnost pa včasih vodi v zasmehovanje, v današnji družbi je žal prišlo tudi do tega. "Ljudje, ki zaradi lastnega pomanjkanja poguma padejo v maso povprečnih, pogosto zasmehujejo tiste, ki se drznejo odcepiti od črede in živeti tako, kot njim prija, v barvah in vzorcih, ki so njim všeč," razmišlja Uroš.

Če bo knjiga uspešna, si Uroš želi še nadaljevanje. A vse do takrat in še dlje pa bo živel po svojem pozitivnem naravnanem življenjskem motu: "Počni, karkoli si želiš, dokler s tem ne škodiš drugim. Le skozi takšno kreativnost bomo svet spremenili v kraj z manj žalosti in manj nepravičnosti. V kraj, ki se mu bo skoraj res lahko reklo raj na Zemlji."