Ko rutinski vsakdan zamenjaš za življenje – na dolgih poteh

"Počasi prideš do nekega spoznanja, da imaš samo eno življenje in da ni smiselno čakati na pokoj, da boš takrat potoval, če si to res želiš. Poleg poguma tudi brez strahu ni šlo, saj se stvari lahko hitro zalomijo. Še posebej če bi se na potovanju znova hudo zastrupil s hrano, kot sem se v Siriji, zaradi česar sem bil potem več mesecev na zdravljenju," se Igor Osvald spominja leta 2005, ko sta z ženo Dominiko sprejela najtežjo odločitev v svojem življenju.

Pustila službi in odpotovala Mariborčan Igor je imel takrat kot pravnik svojo odvetniško pisarno, Dominika, doma s Ptuja, pa je bila živilska tehnologinja v mariborskem pekarskem podjetju. Da se odločiš za takšen korak in pustiš lepi službi, pa moraš poleg poguma imeti tudi dovolj denarja, sicer bi takšno dejanje lahko označili za nespametni avanturizem, da ne napišem norost. "Nekaj sva seveda imela prihrankov, v najem sva oddala hišo in poslovni prostor. A najpomembneje je, da sva stroške potovanja znižala na minimum. Poleg tega so premoženjske razlike v svetu takšne, da lahko z denarjem za najemnino v Sloveniji v določenih državah Azije, na Tajskem na primer, prav lepo živiš. Poceni se da recimo preživeti tudi v Iranu, zato pa je povsem druga zgodba v Avstraliji, kjer cene podivjajo," pravi Igor Osvald.

Za preživljanje opravljala vsakršna dela V Avstraliji sta zato delala kot prostovoljca prek organizacije WWOOF, v okviru katere sta za od štiri do pet ur dela na dan našla gostitelje, ki so jima ponudili hrano in spanje. Tako sta med drugim v Adelajdi čistila hišo, sprehajala pse, v Sydneyju v centru Joga je Igor belil stene, Dominika pa kuhala. Na nekem glasbenem festivalu sta odvažala ostanke hrane, velikokrat pa sta bila ljudem bolj za družbo, kar si želijo mnogi v tem osamljenem in odtujenem svetu. Da bi čim bolj znižala stroške potovanja, sta se tudi odločila, da bosta vso pot potovala z javnim prevozom, a ne le zaradi tega: "Na ta način sva lahko spoznavala, kar naju je najbolj zanimalo: kako ljudje živijo, ne neke znamenitosti. Najin motiv je bilo raziskovanje razlik v vsakodnevnem življenju, kar tvori konflikte in jih bo v prihodnosti," je povedala Dominika Osvald.

Brez bolezni spet ni šlo Sprva sta načrtovala triletno pot od Istanbula do Sydneyja, ki pa se je potem raztegnila na kar sedem let. Bolj ko je mineval čas, bolj sta spoznavala, da jima je potovanje kot način življenja pisan na kožo. A brez zdravstvenih težav na poti spet ni šlo, saj je Igor v Pakistanu zbolel za kilo, zato je bilo jasno, da bo prej ali slej potrebna operacija. Tako sta po treh letih na poti iz Avstralije naredila petmesečni premor v Sloveniji za Igorjevo operacijo in okrevanje, potem pa sta nadaljevala potovanje v Južno Ameriko.

Priči nasprotjem sveta In kaj se ju je na njunem svetovnem popotovanju najbolj dotaknilo, kaj bo imelo poseben pomen v njuni zbirki spominov? Izpostavita Egipt, kjer sta bila sicer ob koncu poti, a ravno med revolucijo, leto dni po strmoglavljenju Mubaraka, pri čemer menita, da je realno stanje na terenu precej drugačno, kot poročajo mediji. "Da to ni nobena pomlad, ampak jesen, da so večinoma huligani prevzeli demonstracije in da so obračunavali bedaki na eni strani z bedaki na drugi strani, pri čemer so najbolj, kot vedno, nastradali navadni ljudje," je slikovit Igor Osvald. Zelo zanimivo jima je bilo opazovati tudi enormno rast Kitajske, kjer sta skupaj preživela 15 mesecev. Še v času Chavezove Venezuele sta bila priča veliki razslojenost in nasprotjem v državi, s poveličevanjem in sovraštvom do "velikega vodje". To je zanju pomenil nekakšen deja vu na jugoslovanske čase.

Otrok najlepši spomin na potovanje Njuno potovanje bi se še nadaljevalo po Afriki in trajalo še dlje, če ne bi Dominika v Egiptu izvedela, da je noseča. Tako je glavni in najlepši spomin na njuno dolgo pot enoletni sin Kai.

Za preostale spomine s poti sta se odločila, da bodo njuna nova služba. Z javnostjo jih bosta delila prek multimedijskih predstavitev, z razstavami in knjigo, ki jo je napisala Dominika in sta jo izdala v samozaložbi.

Turnejo predstavljanja svojega projekta pod skupnim naslovom Enosmerna vozovnica – Sedemletna pot sta začela včeraj v Mariboru, letos in prihodnje leto jo bosta nadaljevala drugod po Sloveniji, rada pa bi se predstavila še kje v tujini.