Ko Ajdovec nariše stare legendarne avtomobile, so to prave umetnine

Navdušen nad prenosom stare avtomobilske tehnike na risarsko platno

Če fotografija dobesedno ujame in za vedno shrani delček sekunde v realistični podobi, risbe ustvarjalcem omogočajo še več osebne in umetniške svobode. Z izbiro tehnik risanja in barv lahko ustvarjalec glavnemu motivu doda osebnostno noto in hkrati poudari njegovo zakulisno zgodbo.

Danes 33-letni Miha Furlan iz Ajdovščine se je nad avtomobili navdušil že v otroštvu. Kot osemletni otrok je prek italijanskih televizijskih programov spremljal vse dirke formule ena. V osnovni šoli je imel večino zvezkov počečkanih prav z risbami avtomobilov in starejših dirkalnikov, ki jih je spoznal v računalniški igrici Grand Prix Legend, ta je simulirala vožnjo dirkalnikov formule ena iz leta 1967.

"Navdušujejo me predvsem moč, surovost ter neposredna mehaničnost dirkalnih avtomobilov izpred 30 in več let. Všeč mi je, da so morali takratni dirkači pri vožnji prikazati precej višjo raven znanja, nadzora in hrabrosti. Krotiti so morali dirkalnike z več kot 1.200 'konji' in ročnimi menjalniki, za pomoč pa niso imeli nobenih elektronskih dodatkov. Zato poskušam v svojih slikah prikazati nekaj te agresivnosti, dinamike in nevarnosti," pravi Furlan, za katerega je risanje hobi, zaposlen pa je kot skrbnik spletnih strani.

Najraje riše porscheje in ferrarije ter avtomobile manj znanih serij

Ajdovec se večinoma osredotoča na starodobnike. Najprej je risal dirkalnike formule ena iz šestdesetih in sedemdesetih let, nato pa se je bolj posvetil avtomobilom iz vztrajnostnih dirk. Prevladovala je predvsem slavna 24-urna dirka v Le Mansu, Furlana je pritegnila njena 90-letna zgodovina.

"Trenutno so mi najbolj pri srcu porscheji 911, ki sem jih narisal že v več kot desetih izvedbah. Od dirkaških do povsem serijskih različic. Od drugih znamk mi je blizu tudi Ferrari. Zelo rad rišem tudi avtomobile iz manj poznanih serij, kot so Can-Am, IMSA in podobne," pravi Miha.

Kako nastanejo risbe starih avtomobilov?

Kdor vidi njegove slike, je po njegovih besedah predvsem presenečen nad natančnostjo risb in številom ur, ki jih je vložil v njihovo izdelavo. Kako pa sploh nastanejo?

"Najprej se moram seveda odločiti za tematiko, pri čemer si pomagam s svojo bogato bazo fotografij in dodatnim iskanjem prek interneta. Ko se enkrat odločim za primeren motiv in imam dovolj podpornega fotografskega gradiva, začnem izdelovati manjšo skico, kjer poskušam čim bolj natančno določiti prava razmerja oziroma primerne barve. Ko sem zadovoljen, začnem prenos razmerij na sliko končnega formata in sliko dokončam," razlaga Furlan, ki je do zdaj večino risb narisal s svinčniki oziroma markerji, nekajkrat pa se je preskusil tudi s slikanjem v akrilni tehniki.