Shyam, imenitna domača glasbena zasedba, je na dan otvoritve novega stadiona, kjer bi pravzaprav koncertirala z lahkoto, nastopila na premajhnem odru Puba 33 ob novem športnem prizorišču.
Svojevrstno ogledalo trenutne podobe glasbenih razmer pri nas ne navdušuje. Odlična skupina brez odličnega občinstva. Ironično, simbolično, zaskrbljujoče.
Seveda je bil oder premajhen le metaforično. Da se je petčlanska zasedba nekako stlačila na nekaj kvadratnih metrov barskega odra, je le nevšečnost, ki jo je skupina vzela v zakup, že ko je na tovrsten nastop pristala. Resnici na ljubo peterici, ki ne potrebuje ne plesne koreografije ne posebnih učinkov, da bi svoj himnični rock približala pregovorno zahtevni obalni publiki, mini oder ni zakuhal ničesar usodnega. Vsaj ničesar očitnega, kar bi občinstvo prikrajšalo za kakšen nenadomestljiv performerski trenutek.
Na glasbenih odrih po petletnem premoru
Dobro uigrana zasedba, ki se na glasbene odre vrača po petletnem premoru, je v Kopru predvsem pogumno predstavljala zadnjo, tretjo ploščo Skriti sij ljudi, ki je nedavno izšla pri ZKP RTV Slovenija. Kar dve tretjini odigranih skladb je bilo prav z albuma, s katerega so na svojo samostojno pot v kolektivni slušni organ že stopile Color deluxe, s katero je zasedba udarno začela nastop, in Gumijasto srce. V Kopru pa smo slišali tudi energično Umazan kavalir in melanholično Dandandan, uvodno skladbo z albuma in prav gotovo naslednji radijski hit, Konstelacije (žal brez Anite Kay), Heartbeat, ki je v živo veliko bolj prepričljiva kakor na plošči, izvirno ljubezensko "down tempo" izpoved Mene ni, podobno umirjeno razmišljanje (morda o smislu otrok?) Pot narisanih stopinj in tozadevno še eksplicitnejšo Testament razuma, z nedvoumnim refrenom: "Svet otrokom!"
Dejstvo je, da so Shyam skupina, ki bi veliko bolj sodila na stadion kakor v bar na njegovem vogalu.