Raziskava: ženske kot sogovornice le v dobri tretjini intervjujev

Največji delež intervjujev s sogovornicami so od januarja 2022 do decembra 2024 objavili v reviji Jana, kjer so s sogovornicami izvedli 60 odstotkov intervjujev. Na drugem mestu je bila televizija Planet TV, kjer so sogovornice predstavljale 57 odstotkov sogovornic v intervjujih. Po besedah Detiček je na ta rezultat močno vplivala oddaja Jutro na Planetu, kamor so bile ženske bistveno bolj vključene. Na tretjem mestu je bila z 48 odstotki sogovornic TV Slovenija 1 na RTV Slovenija.

Največ intervjujev s sogovornicami je bilo na področju zdravstva, kjer je bilo 55 odstotkov ženskih sogovornic, ki pa so večinoma prevladovale pri komentiranju alternativnega zdravljenja, mentalnega zdravja in zdravja otrok, je pojasnila Detiček. Najmanjši delež sogovornic je bilo v intervjujih na temo gospodarstva, kjer so ženske predstavljale 27 odstotka sogovornic. Med preostalimi temami so se ženske najmanjkrat pojavile v športu, kjer je bilo zgolj 18 odstotkov intervjujev s sogovornicami.

Novice RTV Slovenija in Združenje ONA VE podpisala zavezo za aktivnosti na področju enakosti spolov

Pojavnost žensk prepuščena naključju

Kot posamezne novinarke, ki so najpogosteje glas v intervjujih dale ženskam, je Detiček izpostavila Andrejo Žibert s časnika Delo, Barbaro Bradač z Večera, ki je na piedestal postavljala ženske iz lokalnega okolja, in Polono Krušec s portala Svet24. Kot edina dva moška novinarja med desetimi avtoricami in avtorji z najvišjem deležem intervjujev s sogovornicami pa je izpostavila Gregorja Butalo in Gašperja Stražišarja z Dnevnika.

Pojavnost ženskih sogovornic v zadnjih treh letih izredno niha, saj ni sistemsko urejena, ampak je prepuščena naključju, je pojasnila Detiček. Kot avtorice ali soavtorice intervjujev, v katerih so sodelovale sogovornice, so bile novinarke podpisane v 71 odstotkih primerov. To kaže, da več prispevkov kot pripravijo novinarke, večja je tudi zastopanost sogovornic, je dodala.

V raziskavi, ki so jo med januarjem 2022 in decembrom 2024 izvedli v podjetju Kliping v sodelovanju z združenjem ONA VE, so analizirali več kot 11 tisoč medijskih objav v izbranih tiskanih, spletnih in televizijskih medijih, ki so bili označeni z rubriko intervju oziroma s ključno besedo intervju. 33 odstotkov analiziranih intervjujev je bilo objavljenih na internetu, 36 odstotkov na televiziji, 31 odstotkov pa v tisku.

Novice Ženske raje ocenjujmo po dosežkih, ne po barvi las in čevljev

Ženske kot viri zapostavljene

Podobni izsledki izhajajo tudi iz raziskovalnega projekta Reprezentacija spolov v slovenskih medijih, je pojasnila vodja raziskave Alenka Jelen z Univerze v Stirlingu in Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani. V slovenskih medijih 73 odstotkov virov informacij predstavljajo moški, ženske pa le 27 odstotkov, je pokazala analiza, ki je trajala od 15. do 21. maja 2023. Letos so po njenih besedah raziskavo izvedli med 3. in 9. majem, podrobne rezultate pa bodo še predstavili.

Predsednica Združenja ONA VE Mateja Malnar Štembal je med možnimi ukrepi za spodbujanje večje pojavnosti strokovnjakinj v medijih predlagala medijsko izobraževanje oziroma usposabljanje, ki bi strokovnjakinje pripravilo in spodbudilo k sodelovanju z novinarji.

Mnenja Mateja Malnar Štembal: Glavobol za seks, pričeska za javni nastop