Preprost, a vendar tako učinkovit

Sprehod po gozdu je lahko obogaten še z eno zdravilno rastlino, ki je, mimogrede, ni nevarna za uporabo in v zdravilstvu priznana tudi kot hrana. Najbrž to vedo tudi severni jeleni, saj je zanje prav ta lišaj pomemben prehrambeni vir.

Kdaj ga nabiramo? Islandski lišaj nabiramo od pomladi do jeseni (nekateri pravijo, da vse leto, tudi pozimi), pri nas pa ga največ lahko najdemo na Pohorju in grebenu Karavank, oziroma med iglavci tudi nad gozdno mejo. Lišaj ima razvejane steljke, barve pa se sprehajajo od zelene, sivo zelene in sive, na spodnji strani pa so beli. Odmrle rastline so temno rjave barve. Ko so suhi, so precej trdi, zato jih lahko po nabiranju namočimo in jih nato narežemo na manjše koščke ter jih ponovno posušimo.

Za kaj ga uporabljamo? Na splošno s svojim protibakterijskim delovanjem zvečuje telesno odpornost. Največ se uporablja za blaženje kašlja, pri težavah z dihalnimi potmi in bronhitisom ter za blažitev vnetij ustnih poti in žrela. Grenčine, ki so v lišaju, pospešujejo delovanje metabolizma, blažilno vplivajo pri vnetjih črevesja in želodca, preprečujejo bruhanje ter pospešujejo tek. Spodbuja tudi delovanje žolčnika in jeter. Islandski lišaj uporabljamo tudi za zunanjo rabo pri ranah, ki se slabo celijo, pri mozoljavosti in turih. Doma pripravljamo čaj, tinkturo in sirup, v farmaciji pa pastile in sirupe za blažitev vnetij žrela in lajšanje kašlja. Prav tako ga uporabljamo pri živalih, ko trpijo za pljučnimi obolenji ali za hitrejše zdravljenje ran.

Neželeni učinki Niso znani, le pri zelo dolgi in prekomerni uporabi lahko draži želodec.

Uporaba Doma pripravljena tinktura: 100 g islandskega lišaja namakamo v pol litra od 20- do 45-odstotnega alkohola. Pljučni čaj: - 20 g islandskega lišaja - 20 g korenine sladkega korena - 20 g korenine sleza - 20 g listov lapuha 1-2 čajni žlički mešanice pustimo 10 minut v 2 dl vrele vode. Osladimo z medom. Pijemo tri skodelice dnevno.