Premru-Sršen: Število nedonošenčkov narašča, a oprema ne sledi potrebam

Pri njih se rojevajo najbolj rizični otroci, a oprema in kadri ne sledijo potrebam, je v pogovoru za STA opozorila strokovna direktorica kliničnega oddelka za perinatologijo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana Tanja Premru-Sršen.

Sredi lanskega decembra so javnost obvestili, da zaradi prezasedenosti enote za intenzivno nego in terapijo novorojencev, do nadaljnjega ne bodo mogli več sprejemati nosečnic, ki jim grozi zelo prezgodnji porod, ali pa je pričakovati zaplete, ki bi življenjsko ogrožali njih ali novorojenčke.

A kot pravi Premru-Sršenova, nikoli v celoti ne zaprejo svojih vrat. Taki vrhunci so jim dogajali že prej, a s povečevanjem števila rojstev od leta 2003 dalje je nedonošenčkov že zaradi samega porasta porodov več, pa tudi delež prezgodaj rojenih v celotni populaciji novorojenčkov povečuje. "Če temu ne sledi tudi opremljenost in kadrovska zasedba, se te situacije začnejo podaljševati."

Narašča število prezgodnjih porodov "V Sloveniji opažamo trend naraščanja števila prezgodnjih porodov. Kar je bilo prej občasno, je v zadnjem času postajalo že kar pravilo. In v nekem trenutku je bilo tako, da niti z izposojenimi aparaturami in premeščanji nismo mogli zagotoviti dovolj mest za zdravljenje nedonošenčkov," decembrsko krizo opisuje Premru-Sršenova.

Kaj ko ne bo več aparatov in prostora?

Ob tem opozarja: "Če bi se to še stopnjevalo, se bomo vprašali, kdaj bomo prišli do točke, ko bo to začelo iti na škodo zdravja takih nedonošenčkov. Ko ga nimaš več kam dati, ko nimaš aparata, na katerega bi ga priklopil, potem ne moreš nič. Zato smo to tudi izpostavili."

Na kliničnem oddelku za perinatologijo ljubljanskega UKC se letno zdravi okoli 85 odstotkov nedonošenčkov s težo do 1000 gramov oz. do 1500 gramov, ostali pa v Mariboru. Kot pravi Premru-Sršenova, med njimi in mariborsko porodnišnico velja nek dogovor, da zdravljenje nedonošenčkov s težo pod 1000 gramov sodi v Ljubljano.

Še vsaj dve opremljeni mesti intenzivne terapije

V dveh sobah imajo urejenih osem mest za intenzivno zdravljenje, a se jim je na primer decembra zgodilo, da so jih z izposojeno opremo imeli istočasno tudi po 14. Strokovna direktorica pravi, da jim za njihove potrebe primanjkujeta vsaj dve opremljeni mesti intenzivne terapije. To vključuje inkubator, monitorje za spremljanje življenjskih funkcij otroka in druge aparate ter opremo.

Premru-Sršenova priznava, da veliko opreme dobivajo preko donacij. "Že leta 2006, ko je nastal problem nakupa ultrazvoka za enoto intenzivnega zdravljenja nedonošenčkov, smo začeli z akcijami zbiranja preostanka potrebnega denarja za nakup ultrazvoka." Kot pojasnjuje, je v Evropi standard za enoto za intenzivno terapijo in nego nedonošenčkov tudi ultrazvok. "Naša intenzivna enota tega aparata ni imela in smo si ga delili z drugimi oddelki."

Dober odziv javnosti

"Letos, ko je nastala podobna situacija, smo spet aktivirali javnost in ta se je dobro odzvala," pravi Premru-Sršenova. "Odzvalo se je tudi ministrstvo za zdravje, ki je obljubilo denar za opremo obeh intenzivnih enot za zdravljenje nedonošenčkov - v Ljubljani in v Mariboru, pa tudi za določene aparature, ki jih potrebujejo v ostalih porodnišnicah po Sloveniji," še dodaja. Ljubljanska porodnišnica bo tako dobila opremo za še dve intenzivni mesti.

Nova oprema potrebuje nove kadre Nova oprema bo zahtevala tudi dodatne kadre, a Premru-Sršenova pravi, da problem kadra že rešujejo. "Leta 2007 smo dobili sredstva za širitev programa obravnave nedonošenčkov pod 1000 gramov teže. Postopoma bomo zaposlili 12 dodatnih sester, da bi se v doglednem času približali kadrovski zasedbi, ki bo lahko normalno delovala."

Porodnišnici pa primanjkuje tudi drugih aparatov, čeprav so v času krize z intenzivno terapijo bolj izpostavljali ta problem, pravi strokovna direktorica. Kot je pojasnila, imajo v hiši štiri ultrazvočne aparate - med drugim enega starega devet let in enega osem let. "Že zamenjava teh aparatur je težka, manjka pa nam še ultrazvok za porodni blok. Kadar ga rabimo, si ga sposodimo z drugih oddelkov, a naši ultrazvoki niso namenjeni stalnemu premikanju. In tisti, ki ga največ selimo, je zaradi tega zelo pogosto v okvari," pojasnjuje.

12.000 pregledov letno na štirih ultrazvokih Na teh štirih ultrazvokih opravijo okoli 12.000 pregledov letno. Poleg tega pa naredijo še 1250 diagnostičnih posegov znotraj maternice in tudi transfuzije krvi plodu, navaja Premru-Sršenova in pravi, da so aparati iztrošeni.

"Potrebujemo sodoben ultrazvočni aparat, za spremljanje bolnih nosečnic oz. nosečnic z bolnimi plodovi, poleg tega bi morali zamenjati tudi tri stare aparate. Od tega, kar mi vidimo na ultrazvoku, je odvisna tudi odločitev staršev v primerih, ko je s plodom kaj hudo narobe. To so življenjsko pomembne odločitve!"

Premalo zdravstvenega denarja "Zdravstvenega denarja je premalo za vse tisto, kar zavarovalnica ponuja in želi, da bolnišnice in drugi zavodi izpolnijo za njihove zavarovance, pravi Premru-Sršenova. Ob tem dodaja, da se ji zdi zbiranje denarja preko dobrodelnih akcij popolnoma sprejemljivo. Tudi drugod po svetu se zdravstvo napaja iz donacij, še dodaja Premru-Sršenova.

Kot je pojasnila, bi za nakup novega ultrazvoka potrebovali od 100.000 do 200.000 evrov. Za tak aparat, kot ga imajo na primer v kranjski porodnišnici, ki omogoča tudi tri- in štiridimenzionalno sliko, bi potrebovali okoli 200.000 evrov. Za dober aparat brez te funkcije pa okoli 100.000 do 150.000 evrov. Kot pravi, aktivno sodelujejo z Društvo za pomoč prezgodaj rojenim otrokom. Z njihovo pomočjo so zbrali denar že za marsikatero opremo.