SiolNET. Posel danes Finance
1

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Kako si zagotoviti primeren življenjski standard za starost

1

termometer

Če želimo imeti pokojnino vsaj na ravni trenutne plače, moramo dodatno privarčevati nekaj denarja. Kakšne možnosti imamo in kako se odločiti?

Varčevanje za pokojnino v Sloveniji je mogoče v treh stebrih. Prvi steber je obvezen in se polni prek vplačil socialnih prispevkov mesečno pri vsaki plači. Pri drugem in tretjem stebru gre za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje. Razlika med drugim in tretjim stebrom je, da v drugem stebru država spodbuja varčevanje z raznimi davčnimi olajšavami, tako za delodajalca kot za varčevalce. Višina pokojnine, pridobljene s prvim stebrom, se z leti zmanjšuje, zato se pojavlja vedno večja potreba po sodelovanju v preostalih dveh pokojninskih stebrih.

Povprečna starostna pokojnina je leta 2014 znašala 610 evrov Leta 2005 je neto starostna pokojnina znašala 69 odstotkov povprečne neto plače, leta 2014 samo še 61 odstotkov povprečne neto plače. Povprečna starostna pokojnina je leta 2014 znašala 610 evrov. Tako moramo, če želimo imeti pokojnino vsaj na ravni trenutne plače, dodatno privarčevati nekaj denarja. Kakšne možnosti imamo in kako se odločiti?

Drugi steber se polni prek delodajalcev Pri drugem stebru gre za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje, vanj pa se vlaga individualno ali s pomočjo kolektivnega zavarovanja prek delodajalcev. Osnovni pogoj je, da je varčevalcev zavarovan tudi prek obveznega pokojninskega zavarovanja. V Sloveniji ima to obliko dodatnega pokojninskega zavarovanja 60 odstotkov ljudi, ki so vključeni v obvezno pokojninsko zavarovanje. Veliko večino, kar 95 odstotkov, premij dodatnega pokojninskega zavarovanja vplačajo delodajalci prek kolektivnih zavarovanj.

Pokojninski skladi v Sloveniji so tudi v času krize delovali precej dobro Delodajalci se radi vključujejo v sistem pokojninskega zavarovanja, kar je pozitivno za zaposlene. S tem imajo določene davčne olajšave pri vplačilu premij in zmanjšano osnovo za obdavčitev dobička konec leta. Pri dodatnem pokojninskem zavarovanju gre za precej varno naložbeno varčevanje, saj so pokojninski skladi v Sloveniji tudi v času krize delovali precej dobro. Ta oblika naložbenega varčevanja je označena za varno predvsem zaradi zajamčenih donosov, ki se gibljejo okoli dveh odstotkov na letni ravni.

Leta 2014 so skladi dosegali tudi do desetodstotne donose na letni ravni V Sloveniji sredstva dodatnega pokojninskega zavarovanja upravlja 11 družb in skladov. V zadnjih petih letih so se donosi v skladih dodatnega pokojninskega zavarovanja gibali med tremi in štirimi odstotki na letni ravni. Leta 2014 so bili skladi dodatnega pokojninskega zavarovanja precej uspešni glede na letno povprečje, saj so dosegali tudi do desetodstotne donose na letni ravni. Izplačila privarčevanih sredstev potekajo prek mesečnih rent, enkraten dvig sredstev pa je visoko obdavčen.

V tretjem stebru najdonosnejše oblike varčevanja Pri tretjem stebru gre za individualna varčevanja, kjer imamo mnogo možnosti, kako privarčevati nekaj denarja za varnejšo starost. Seveda so varnejše naložbe manj donosne, višje donose pa dosežemo pri naložbah z večjim tveganjem. Osnovna oblika varčevanja so bančni depoziti, kjer so donosi zagotovljeni, a najnižji v primerjavi s preostalimi oblikami varčevanja za starost. Možnost varčevanja se nam ponuja prek investicij v plemenite kovine in nepremičnine, pri katerih si lahko obetamo donos v razliki nabavne in prodajne cene.

Nepremičnine nam seveda ponujajo tudi nekakšno možnost rentnega mesečnega izplačevanja prek oddajanja nepremičnine, to je najemnine. V obliki rednih mesečnih vplačil lahko varčujemo prek življenjskih zavarovanj, naložbenih zavarovanj in investicijskih skladov.

Življenjsko zavarovanje nam poleg varčevanja ponuja zavarovanje v primeru nezgode ali smrti. To pomeni, da v primeru nesreče mi ali svojci dobijo izplačan celoten znesek, določen v zavarovalni pogodbi, ne glede na višino privarčevanih sredstev. Taka oblika zavarovanja je varna, saj ima zajamčen donos, ki pa je precej nizek, znaša okoli dva odstotka na letni ravni. Imamo tudi možnost mirovanja in pod določenimi pogoji predčasnega izplačila privarčevanih sredstev.

Naložbena zavarovanja podobno kot življenjska ponujajo življenjsko zavarovanje in zajamčeno izplačilo v primeru nesreče. Pri tej obliki zavarovanja se del premije nalaga v različne investicijske sklade. Praviloma imajo naložbena zavarovanja zaradi nalaganja v investicijske sklade višje donose v primerjavi z življenjskim zavarovanjem, a ti niso zajamčeni. Predvideni donosi se gibljejo med dvema in osmimi odstotki na letni ravni. Tudi pri tej obliki zavarovanja imamo možnost mirovanja in prekinitve pod določenimi pogoji.

Vzajemni skladi so najdonosnejša in hkrati najbolj tvegana oblika varčevanja za starost. Glede na to, v kakšne oblike vrednostnih papirjev sredstva nalaga investicijski sklad, si lahko malce priredimo varnost in donosnost. Precej varna naložba v obvezniške vzajemne sklade ima na letni ravni predvideno donosnost med dvema in tremi odstotki, malce manj varna naložba v mešane vzajemne sklade ima predvideno donosnost med štirimi in petimi odstotki na letni ravni, najbolj tvegana naložba v delniške sklade pa ima predvideno donosnost od šest do osem odstotkov na letni ravni. Pri tej obliki varčevanja imamo možnost dviga sredstev kadarkoli in tudi možnost prenosa sredstev med različnimi skladi, je pa to, da vodenje investicij prepustimo vzajemnim skladom, povezano s kar visokimi stroški upravljanja.

Ne postavimo vseh jajc v eno košaro Pri odločitvi, koliko in kam vlagati za pokojninsko varčevanje, je treba upoštevati naše finančne zmožnosti, likvidnostne zmožnosti, varnost zaposlitve, urejenost socialne zaščite, število let do pokojnine in želeno višino pokojnine. Z večjo socialno varnostjo, stabilnejšo zaposlitvijo in dejstvom, da od naših prihodkov ni odvisna na primer tudi družina, se lahko odločimo za bolj tvegano in donosno varčevanje. Nekako se pri starosti 30 let priporoča, da za pokojninsko varčevanje namenimo okoli deset odstotkov svoje plače. To je sto evrov na mesec glede na povprečno neto plačo v Sloveniji. Zaželeno je začeti varčevati čim prej, saj tako z manjšimi vložki dobimo želen privarčevani znesek.

Finančni strokovnjaki svetujejo razpršeno naložbo, torej da ne postavimo vseh jajc v eno košaro. Nekaj sredstev na primer vložimo v dodatno pokojninsko zavarovanje ali življenjsko zavarovanje, nekaj v investicijske sklade. Tako del sredstev naložimo v manj donosne in varnejše rešitve, del pa v rešitve z večjimi donosi. Zdaj že sami upravljavci skladov poskrbijo za razpršenost naložb med varnejšimi in donosnejšimi skladi. Prevelika razpršenost naložb ni priporočljiva. Na trgu je ogromno različnih produktov in vsak dan nastajajo novi. Ponudniki rešitev zato uporabnike prepričujejo o višjih donosih z menjavo produktov. Veliko bolje, torej manj tvegano in z manj zmede, je pri izbranem produktu vztrajati daljše časovno obdobje.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin