Ponedeljek, 16. 3. 2015, 14.45
8 let, 2 meseca
Kako si zagotoviti primeren življenjski standard za starost

Varčevanje za pokojnino v Sloveniji je mogoče v treh stebrih. Prvi steber je obvezen in se polni prek vplačil socialnih prispevkov mesečno pri vsaki plači. Pri drugem in tretjem stebru gre za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje. Razlika med drugim in tretjim stebrom je, da v drugem stebru država spodbuja varčevanje z raznimi davčnimi olajšavami, tako za delodajalca kot za varčevalce. Višina pokojnine, pridobljene s prvim stebrom, se z leti zmanjšuje, zato se pojavlja vedno večja potreba po sodelovanju v preostalih dveh pokojninskih stebrih.
Nepremičnine nam seveda ponujajo tudi nekakšno možnost rentnega mesečnega izplačevanja prek oddajanja nepremičnine, to je najemnine. V obliki rednih mesečnih vplačil lahko varčujemo prek življenjskih zavarovanj, naložbenih zavarovanj in investicijskih skladov.
Življenjsko zavarovanje nam poleg varčevanja ponuja zavarovanje v primeru nezgode ali smrti. To pomeni, da v primeru nesreče mi ali svojci dobijo izplačan celoten znesek, določen v zavarovalni pogodbi, ne glede na višino privarčevanih sredstev. Taka oblika zavarovanja je varna, saj ima zajamčen donos, ki pa je precej nizek, znaša okoli dva odstotka na letni ravni. Imamo tudi možnost mirovanja in pod določenimi pogoji predčasnega izplačila privarčevanih sredstev.
Naložbena zavarovanja podobno kot življenjska ponujajo življenjsko zavarovanje in zajamčeno izplačilo v primeru nesreče. Pri tej obliki zavarovanja se del premije nalaga v različne investicijske sklade. Praviloma imajo naložbena zavarovanja zaradi nalaganja v investicijske sklade višje donose v primerjavi z življenjskim zavarovanjem, a ti niso zajamčeni. Predvideni donosi se gibljejo med dvema in osmimi odstotki na letni ravni. Tudi pri tej obliki zavarovanja imamo možnost mirovanja in prekinitve pod določenimi pogoji.
Vzajemni skladi so najdonosnejša in hkrati najbolj tvegana oblika varčevanja za starost. Glede na to, v kakšne oblike vrednostnih papirjev sredstva nalaga investicijski sklad, si lahko malce priredimo varnost in donosnost. Precej varna naložba v obvezniške vzajemne sklade ima na letni ravni predvideno donosnost med dvema in tremi odstotki, malce manj varna naložba v mešane vzajemne sklade ima predvideno donosnost med štirimi in petimi odstotki na letni ravni, najbolj tvegana naložba v delniške sklade pa ima predvideno donosnost od šest do osem odstotkov na letni ravni. Pri tej obliki varčevanja imamo možnost dviga sredstev kadarkoli in tudi možnost prenosa sredstev med različnimi skladi, je pa to, da vodenje investicij prepustimo vzajemnim skladom, povezano s kar visokimi stroški upravljanja.
Finančni strokovnjaki svetujejo razpršeno naložbo, torej da ne postavimo vseh jajc v eno košaro. Nekaj sredstev na primer vložimo v dodatno pokojninsko zavarovanje ali življenjsko zavarovanje, nekaj v investicijske sklade. Tako del sredstev naložimo v manj donosne in varnejše rešitve, del pa v rešitve z večjimi donosi. Zdaj že sami upravljavci skladov poskrbijo za razpršenost naložb med varnejšimi in donosnejšimi skladi. Prevelika razpršenost naložb ni priporočljiva. Na trgu je ogromno različnih produktov in vsak dan nastajajo novi. Ponudniki rešitev zato uporabnike prepričujejo o višjih donosih z menjavo produktov. Veliko bolje, torej manj tvegano in z manj zmede, je pri izbranem produktu vztrajati daljše časovno obdobje.