Vlada za strateške partnerje pri dokapitalizaciji NKBM

Kot je pojasnil finančni minister Franc Križanič, glavni vzrok za dokapitalizacijo druge največje banke, ki je v pretežni državni lasti, ni samo ustvarjanje pogojev za širitev posojilne dejavnosti, temveč tudi izboljšanje strukture v okviru skupine NKBM in sposobnosti banke za širitev v regiji (npr. v Italijo in Avstrijo). Potrebujejo strateško usmeritev vlade o postopku dokapitalizacije Uprava in nadzorni svet banke sta pripravila predlog za dokapitalizacijo, agencija za upravljanje s kapitalskimi naložbami države pa sedaj potrebuje strateško usmeritev vlade kot lastnika o postopku dokapitalizacije in ne toliko glede same višine. Če se bo našel primeren partner, vlada ne bo sodelovala v dokapitalizaciji Kot je spomnil finančni minister, je vlada že na skupščini julija 2009 potrdila, da se strinja s povečanjem kapitala, zdaj pa je dala agenciji še mnenje, da se je pripravljena odreči sodelovanju v dokapitalizaciji, v kolikor se dobi strateškega partnerja, ki bi bil v okviru 51-odstotnega lastniškega deleža države pripravljen podpisati delničarski sporazum, po katerem bi imela država v primeru izstopa predkupno pravico po primerni ceni. Ta bo namreč po Križaničevem prepričanju ob izboljšanju gospodarskih razmer višja.

Če pa do tega ne bo prišlo, vlada sicer še vedno podpira vstop institucionalnih vlagateljev v lastništvo banke, a bo država ob tem ščitila svoje interese s sodelovanjem v dokapitalizaciji. Vire bo v tem primeru tako kot pri dokapitalizaciji Nove Ljubljanske banke (NLB) pridobila s prodajo ustreznega državnega premoženja in tako ne bo neposredno vplivala na dodatno zadolžitev.

Križanič: Obstaja več interesentov Križanič je zatrdil, da obstaja več strateških partnerjev, ki se zanimajo za sodelovanje pri dokapitalizaciji NKBM. Z vsemi imajo na ministrstvu intenzivne kontakte, tako pisne kot ustne. Glede časovnice za dokapitalizacijo je Križanič zatrdil, da je precej kratka, saj naj bi do nje prišlo že v prvi polovici leta.

"Odločitev za dokapitalizacijo NLB je dokončna" Glede dokapitalizacije NLB je Križanič ponovil, da je odločitev zanjo dokončna in da se dvofazno odvija v višini 250 milijonov evrov in po ceni 116 evrov na delnico.

Vlada je po Križaničevih besedah zainteresirana, da pri njej z ustreznim deležem sodeluje tudi druga največja lastnica, belgijska KBC, pogajanja z njo pa sedaj vodi agencija za upravljanje s kapitalskimi naložbami države in o njih redno obvešča ministrstvo. Ker bo vlada dokapitalizacijo morala priglasiti tudi pri Evropski komisiji, je Križanič pojasnil, da imajo v Bruslju zaradi trenutnih razmer v finančnem sistemu pozitiven odnos do dokapitalizacij bank s strani države.

"Pot v Kitzbühel je bila evidentirana" Križanič se ni mogel izogniti niti vprašanju o obisku v avstrijskem Kitzbühlu in srečanju z glavnim izvršnim direktorjem ameriškega bančnega velikana Goldman Sachs za Nemčijo, Avstrijo, Rusijo in Srednjo ter Vzhodno Evropo ter očitkov, da je služba za odnose z javnostjo na ministrstvu njegovo pot prikrivala. Križanič je pojasnil, da je bila to službena pot, ki je evidentirana. Minister ne vidi razloga, zakaj naj bi ga zanikali. Na ponovne očitke, da je šlo za sprenevedanje, je znova odgovoril, da ničesar ne prikrivajo.

Pojasnil je, da navezujejo stike z vlagatelji, za katere ocenjujejo, da jih Slovenija zanima in da so lahko koristni za njen razvoj. Sestanek z Debeliusom minuli petek je bil po njegovih besedah dlje časa načrtovan. Na vprašanje, zakaj se z vlagatelji ne pogaja agencija, pa je odgovoril, da bo ta vstopila, ko bo interes dovolj velik, trenutno pa sam navezuje stike z vlagatelji z vsega sveta.

Pahor: Križaniča sem sam prosil, da se pogovarja z možnimi tujimi vlagatelji Pahor je medtem poudaril, da je sam prosil in dal navodila Križaniču, da se pogovarja z možnimi tujimi vlagatelji, in pri tem zahteval, da to počne brez posrednikov. Za sestanek z Dibeliusom sicer ni vedel, a to tudi ni bilo potrebno.