Vasle: Zadnji dve leti nista prinesli napredka

Ključni razlog za to je, da se je v Sloveniji zmanjšala zaposlenost, povečala pa se je brezposelnost, kar pomeni, da se je precejšen del prebivalstva, ki je imel prej dohodke iz delovnega razmerja, preselil v tisto skupino, ki prejema dohodke iz socialnih transferov.

Prvič manjši tudi razpoložljivi dohodek prebivalstva Posledično se je prvič, od kar urad spremlja te podatke, zmanjšal realni razpoložljivi dohodek prebivalstva. Ta se je nominalno sicer lani povečal, vendar se je ob upoštevanju inflacije realno zmanjšal.

Kljub temu je pa tudi nekaj dobrih rezultatov. Predvsem v uradu ugotavljajo, da se v zadnjih letih niso povečale neenakosti v dohodkih, plačah in dostopnosti do nekaterih storitev.

Tveganje revščine ostalo razmeroma majhno Prav tako se ni povečalo tveganje revščine, ki je ostalo razmeroma majhno. Kot pozitivno ocenjujejo spremembe, ki jih je vlada sprejela oziroma jih resno pripravlja na področju sistemov socialne zaščite. Tu ima urad v mislih med drugim pokojninsko reformo in spremembe na področju zdravstva.

Oddaljitev od doseganja povprečne razvitosti Bruto domači proizvod (BDP) na prebivalca po kupni moči se je v Sloveniji v času krize v primerjavi s povprečjem EU zmanjšal in po zadnjih podatkih znaša 88 odstotkov povprečja EU. To pomeni, da se je Slovenija v času krize oddaljila od cilja doseganja povprečne razvitosti EU. Urad ob tem ocenjuje, da se bo oddaljevanje od povprečne razvitosti nadaljevalo tudi letos.

Slovenska zaposlenost odstopa od povprečja EU Za tem stojita dva dejavnika - zaposlenost in produktivnost. Medtem ko Slovenija glede zaposlenosti odstopa od povprečja EU v pozitivni smeri, pa zaostaja predvsem na področju produktivnosti. "To gospodarsko nazadovanje je predvsem posledica preskromnih sprememb v smeri tehnološko zahtevnih dejavnosti in uporabe dejavnikov znanja," pravi Vasle in dodaja, da je to proces, ki v Sloveniji traja že nekaj let in je posledica delovanja širše družbe, ne samo vlade.

Ob tem poslabšanju konkurenčnosti se slovensko gospodarstvo v obdobju krize sooča tudi z močnimi pritiski glede financiranja oziroma poslabšanjem dostopnosti do finančnih virov. Eden od razlogov je ta, da so se v času krize povečali stroški podjetjem, predvsem zaradi dviga minimalne plače in visoke davčne obremenitve. Ti stroški so zelo visoki, zato se je dobičkonosnost slovenskih podjetij precej zmanjšala. To zmanjšanje je bilo med največjimi v celotnem evrskem območju, kar pomeni, da imajo podjetja zelo malo manevrskega prostora za financiranje svojega razvoja in investicij.

"Trenutno živimo s proračunskimi primanjkljaji" Hkrati pa se je največje makroekonomsko neravnovesje preselilo na področje javnih financ, saj so se tu rezultati precej poslabšali. "Trenutno živimo s proračunskimi primanjkljaji, ki so nekajkrat večji, kot so bili pred krizo, močno se je povečala zadolženost države," pravi Vasle. Na uradu ocenjujejo, da bo dolg, ko bomo izšli iz krize, znašal preko 40 odstotkov BDP, potem ko je bil pred krizo na ravni 23 odstotkov BDP.

Spodbudni okoljski rezultati Glede zmanjševanja pritiskov na okolje je Vasle dejal, da so bili rezultati v času krize spodbudni, a predvsem zato, ker se je v času krize zmanjšala gospodarska aktivnost, s tem pa tudi pritiski na okolje. Dejansko zmanjšanje emisij na enoto je bilo manjše.

Spremembe za večjo konkurenčno sposobnost Iz ugotovitev poročila po Vasletovih besedah izhaja, da so Sloveniji po vstopu v evrsko območje in poslabšanju fiskalne politike kot edina ekonomska politika, ki je ostala vladi in drugim akterjem, ostale strukturne spremembe. Vasle ima pri tem v mislih spremembe na treh področjih - spremembe, ki bodo vplivale na konkurenčno sposobnost slovenskega gospodarstva, prilagoditve na področju socialnih sistemov, kot so pokojninski in zdravstveni ter sistem dolgotrajne oskrbe, ter konsolidacija javnih financ.

Premier Borut Pahor je v odzivu na poročilo dejal, da se je vlada pri spopadanju s krizo odločila, da bo v prvih dveh letih mandata na račun konkurenčnosti s sprejetimi ukrepi zadržala visoko stopnjo socialne povezanosti, v drugih dveh letih pa jih nato nadgradila s strukturnimi reformami.

"Vladna politika ima rep in glavo. Za razliko od nekaterih držav smo se pač odločili, da bomo v prvem stadiju krize, ker je Slovenijo to bolj prizadelo kot večino drugih držav, posvetili socialni povezanosti večjo pozornost kot nekatere druge vlade," je pojasnil Pahor. Vendar pa je zdaj, če se želi ohraniti to socialno povezanost in povečati konkurenčnost, potrebno izvesti strukturne reforme.