SiolNET. Posel danes Novice
1

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Spopad za Darsove milijone: kako se bodo tovornjaki vozili po naših avtocestah

1

termometer

Danes ob 9. uri se je iztekel rok za oddajo ponudb za elektronsko cestninjenje. Si bo država tokrat drznila izbrati izvajalca? Bodo tovornjaki lahko še naprej zastonj vozili po avtocestah?

Po dveh razveljavljenih razpisih, objavljenih v letih 2011 in 2013 (prvi razpis je bil sicer pripravljen že leta 2009), Dars danes končuje formalno tretji (v resnici pa četrti) razpis za elektronsko cestninjenje. Še danes bodo ponudbe tudi odprli.

Ključno vprašanje je, ali bo Slovenija tokrat končno izbrala izvajalca elektronskega cestninjenja ali pa bodo razpis Dars, Državna revizijska komisija, pristojno ministrstvo ali vlada ponovno razveljavili. To pomeni, da se bo za tovornjake še naprej izvajal sistem cestninjenja ABC, ki ga za Dars opravlja hišni izvajalec Traffic Design.

Ko pravnik prepisuje razpis in to ni plagiat Pred leti je dokumentacijo zanj pripravil švicarsko-slovenski konzorcij Rapp Trans – Ipmit, tokrat se je tega lotil Aleš Avbreht s svojo odvetniško pisarno Avbreht, Zajc in partnerji, ki očitno ni imel težke naloge – razpisna dokumentacija je skoraj enaka prejšnjim, le nekateri pogoji so milejši.

Tako se bodo lahko na razpis prijavili tudi ponudniki, ki prej niso izpolnjevali pogojev – na zahtevo enega od njih je moral zato Dars podaljšati rok. Poleg tega je Dars naknadno spremenil pogoje: poleg vzdrževanja je zahteval še plačevanje električne energije za obratovanje, čeprav bo sistem v lasti Darsa, oziroma je zahteval celo postavitev lastnega priključka na stroške ponudnika.

Elektronsko cestninjenje bi morali uvesti že lani Po navodilih Evropske unije bi morala Slovenija elektronsko cestninjenje uvesti že leta 2008, rok je bil nato podaljšan do oktobra lani.

Enotnega sistema znotraj EU še ni. Oziroma, če smo natančnejši: tehnični predpisi za sistem znotraj EU obstajajo že danes, a ni predpisanih ekonomskih pogojev za čezmejno cestninjenje. Vsaka država in upravljavec se trudi pobrati čim več cestnin v svojem omrežju. Evropska direktiva določa, da mora biti zagotovljeno plačevanje brez ustavljanja, cestnino pa je treba obračunavati glede na prevožene kilometre.

Od članic EU teh pravil ne izpolnjuje Madžarska, zato je Evropska komisija proti naši vzhodni sosedi sprožila postopek zaradi z direktivo neskladnega sistema.

Na drugem razpisu, ki je bil objavljen februarja 2013, razveljavila pa ga je državna revizija v obdobju vlade Alenke Bratušek, je bil edini ponudnik avstrijsko podjetje Kapsch, ki je sistem mikrovalovnega cestninjenja postavil tudi v Avstriji. Takrat ponujena cena za vzpostavitev sistema: 60 milijonov evrov.

Pričakovati je mogoče, da bo Kapsch ponudbo oddal tudi tokrat, poleg njega pa se kot morebitni ponudniki omenjajo še Železniško gradbeno podjetje v povezavi s Traffic Designom ali kakšnim od ljubljanskih gradbenih podjetij oziroma Iskratel z GH Holdingom.

Diskriminatoren obstoječi sistem Evropski predpisi določajo, naj stroške glede na prevoženo razdaljo nosi končni uporabnik. V Sloveniji je poglavitna težava neustrezen izračun cestnine za težja tovorna vozila, ki se obračuna razmeroma natančno le v zaprtem sistemu cestninskih postaj na primorskem kraku avtocestnega omrežja.

V odprtem delu sistema je cestnina pavšalna, a je obenem odvisna od obračunanih razdalj, če pa tovornjak na svoji poti ne pelje skozi cestninsko postajo, se plačilu cestnine izogne v celoti. Primeri takšnih odsekov na slovenskih avtocestah in hitrih cestah so na primer:

- del od Ivančne Gorice do obvoznice in Vodic, - na štajersko stran do Domžal, - ljubljanska obvoznica - ter dva dela prekmurskega Darsovega cestnega omrežja.

Obalna hitra cesta in polovica gorenjske avtoceste sploh niso v ceniku. Delež avtocestnega omrežja, ki ga smejo tovornjaki prevoziti brez plačila cestnine, znaša okoli 70 odstotkov.

Neučinkovito cestninjenje "Zaradi odprtega cestninskega sistema in dela avtocestnega omrežja, ki se ne cestnini (ljubljanski AC obroč, obalna hitra cesta …), nam danes uspe zaračunati približno 65 odstotkov resnično prevoženih kilometrov na avtocestnem sistemu Slovenije," že leta 2006 navaja Dars, Inštitut za strateške rešitve pa je letos v analizi zapisal, da se je ta težava od takrat le še stopnjevala.

Slovenske avtoceste imajo 126 odsekov, cestninskih postaj pa je le 28. Za učinkovito cestninjenje bi torej potrebovali še 98 cestninskih postaj – fizičnih ali virtualnih – to pa pomeni elektronsko obračunavanje vsakega prevoženega kilometra na enega od obeh načinov, ki je predviden v direktivi.

Ob dejstvu, da je delež tovornega prometa pri nas rekordno visok, ocene letnega izpada dohodka Darsa zaradi neprimernega cestninjenja dosegajo znesek 100 milijonov evrov.

Satelitski ali mikrovalovni sistem Pri izbiri vrste elektronskega sistema cestninjenja prevladujeta dve možnosti. Prva je satelitski sistem cestninjenja, ki uporablja signala GPS in GSM, druga pa mikrovalovni sistem, ki deluje na temelju posebne komunikacije kratkega dosega (DSRC). Tretja možnost je hibridni sistem, ki omenjeni tehnologiji združuje.

Če so stroški postavitve mikrovalovne infrastrukture višji, je bistveno nižja cena vsake naprave, ki je vgrajena v vozilo (OBU). Pri satelitskem cestninjenju je ravno obratno: nižji strošek postavitve stacionarne opreme spremlja visoka cena posamezne naprave, ta je lahko tudi desetkrat dražja. V primeru poznejše širitve na osebna vozila bi bil tako mikrovalovni sistem ugodnejši.

Glede na tehnologijo so različne tudi možnosti določanja lokacije uporabnika naprave. Na problematiko varstva zasebnosti pri uvedbi elektronskega cestninjenja že pred leti dvakrat opozoril informacijski pooblaščenec, ki je podal tudi strokovno mnenje o sistemih elektronskega cestninjenja.

Pričakovani prihodki Po Darsovih črnih scenarijih naj bi se prihodki od cestninjenja tovornih vozil do leta 2029 gibali od 157 do 170 milijonov evrov na leto, kar je manj od lanskega izkupička. "Gre za predvidevanja o prilivih cestnine, ki kot kriterije izračuna upoštevajo dokaj pesimistično različico razvoja dogodkov (rast prometa, shema popustov), ki vplivajo na višino mogočih prihodkov. Po tej različici so izračunani tudi prilivi, ki bi jih v obravnavanem obdobju prinašal obstoječi cestninski sistem, in izkazujejo, da bi bili ti z novim cestninskim sistemom za 8,5 odstotka višji od prilivov trenutnega cestninskega sistema," so nam pojasnili na Darsu.

Za primerjavo med cestninjenjem tovornega prometa in vinjetnim sistemom, ki velja za vozila, lažja od 3,5 tone: Darsov prihodek od vinjet je lani znašal 155,6 milijona evrov, leta 2013 pa 139 milijonov evrov.

Darsova "hišna" imena Aleš Avbreht, glavni snovalec tokratnega razpisa, je pred leti pred Državno revizijsko komisijo že zastopal podjetje Traffic Design. Gre za Darsovo "hišno" podjetje Tomaža Kastelica, strica šefinje kabineta nekdanjega premierja Boruta Pahorja Simone Dimic, družba je od lani v lasti norveške družbe Q Free. Do danes je Traffic Design od Darsa za različne projekte prejel več kot 16 milijonov evrov, skupaj s podjetji Iskra, Riko, IMP in Javna razsvetljava pa so si razdelili še plačilo za 14,6 milijona vredno izvedbo elektro in strojne opreme v predoru Markovec.

Avbreht, ki je na lanskih volitvah kot kandidat SMC za župana Ljubljane prejel 4,8 odstotka glasov, je zastopal tudi družbe Iskra Sistemi, Asist in Macot, te z Darsom redno sodelujejo. Junija letos je v nadzornem svetu holdinga Sava zamenjal Roberta Lična, nekdanjega prvega nadzornika Darsa. Zdajšnji razpis za elektronsko cestninjenje je bil objavljen prav v obdobju, ko je bil Ličen predsednik Darsovih nadzornikov.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin