SiolNET. Posel danes Novice
1

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Sonja Gole: Davkoplačevalci za ACH in tudi za Protej ne bodo plačali niti evra

1

termometer

S Sonjo Gole smo se pogovarjali, ali bo prvi dami ACH in novomeškega Adrie Mobila uspelo rešiti holding ali pa bomo Slovenci plačali še eno tajkunsko zgodbo. ACH je dolžan še 114 milijonov evrov.

Sonja Gole je menedžerka, ki je stopila v čevlje Hermana Rigelnika v obdobju, ko se nad ACH zgrinjajo najbolj črni oblaki. Goletova pravi, da davkoplačevalci ne bodo plačali niti evra za reševanje ACH in Proteja – prek zadnjega so izpeljali menedžerski odkup ACH – ker imajo v družbi dovolj premoženja za poplačilo vseh upnikov. Potrebujejo samo čas. O tem, koliko časa imajo in ali bo treba zamenjati Bogdana Lipovška, direktorja Grand hotela Union, ki se je javno uprl početju menedžerjev ACH, smo se pogovarjali z generalno direktorico družbe Sonjo Gole.

ACH je med prvimi podjetji v Sloveniji, ki so izkoristila možnost preventivnega prestrukturiranja na sodišču. Zakaj ste se odločili za ta ukrep? Za ta ukrep smo se odločili po nekajmesečnih pogajanjih z bankami za sklenitev pogodbe o mirovanju. Šestega marca smo prišli skoraj do usklajenega koncepta. Ostali sta dve odprti točki. Zato smo lahko dobili soglasje zadostne večine upnikov, da smo lahko vložili zahtevo za začetek sodnega preventivnega prestrukturiranja. S tem smo pridobili dodatnih pet mesecev časa, med katerim načrtujemo dokončno uskladiti pogoje z bankami in skleniti pogodbo o reprogramu posojil.

Kateri sta bili dve točki, pri katerih se z bankami niste našli? Ena je bila vprašanje zavarovanja terjatev bank s premoženjem Adrie Mobila v trenutku sklenitve pogodbe o mirovanju. Naše mnenje je bilo, da je zavarovanje primerno dati ob sklenitvi pogodbe o reprogramu. Mnenje z nami deli tudi DUTB. Drugo razhajanje je bilo v tem, da so nekatere banke v okviru programa prestrukturiranja želele najprej prodajo Adrie Mobila. Medtem ko je moje mnenje in mnenje DUTB, da je Adria Mobil najuspešnejša družba v skupini in tista, ki združuje potrebni denarni tok, zato ni potrebno, da bi jo prodali najprej, ampak na koncu, če bo to potrebno.

Kdo je danes lastnik Adrie Mobila, Protej ali ACH? Lastnika Adrie Mobila sta Protej in ACH. Ne glede na to pa je hkrati s prenosom oziroma odprodajo dela Adrie Mobila Proteju ta privolil v prevzem vseh obveznosti, ki jih ima ACH do bank. Takšen je bil tudi dogovor z DUTB ob sklenitvi sporazuma o mirovanju. Desetega januarja sta se tako ACH kot Protej zavezala in zastavila vse premoženje Adrie Mobila v korist DUTB in vsem bankam upnicam do poplačila vseh obveznosti ACH. To pomeni prednost poplačila obveznosti do bank pred poplačilom kakršnihkoli obveznosti Proteja.

Koliko je ACH skupaj s hčerinskimi družbami in Protejem dolžan bankam? Govorila bi predvsem o obveznostih ACH, ker imajo družbe v skupini svoje finančne obveznosti, vendar te izhajajo iz potreb po zagotavljanju obratnega kapitala. V letu 2013 se je obveznost vse skupine zmanjšala s 199 na 172 milijonov evrov. ACH ima za 114 milijonov evrov obveznosti.

Koliko pa je dolžan Protej? 114 milijonov evrov dolga ima ACH, 18 milijonov evrov je dolžan Protej, razliko do 172 milijonov pa imajo preostale družbe v skupini.

Koliko denarja lahko ACH vrne oziroma koliko denarja bomo morali davkoplačevalci vrniti namesto vas? Prepričana sem, da davkoplačevalci za ACH in tudi za Protej ne bodo, če se nam bo uspelo dogovoriti z bankami za reprogram, plačali niti evra. To trdim zato, ker ima skupina ACH dovolj premoženja za poplačilo vseh obveznosti. Tudi pri dogovarjanju z bankami nismo nikoli prosili za kakršenkoli odpis obveznosti, ampak zgolj za odlog. Za razporeditev obveznosti na določen čas v prihodnosti, ko bi jih lahko poravnali. Da je tako, dokazuje tudi program prestrukturiranja, ki smo ga pripravili skupaj z zunanjim svetovalcem KPMG, iz njega izhaja, da ima ACH dovolj premoženja za poplačilo vseh obveznosti. Ta program so dobile tudi banke. Do danes še nisem slišala nikogar, ki bi zanikal to trditev. Tudi banke so potrdile, da ima ACH dovolj premoženja za poplačilo vseh obveznosti.

Kako boste vrnili dolgove? Kaj boste prodali? Naredili smo več scenarijev. Bistvena sta dva. Prvi je, da prodamo družbi Debitel in Grand hotel Union ter nekaj poslovno nepotrebnega premoženja in s pozitivnim poslovanjem preostalih družb v prihodnjih letih poplačamo preostanek dolga. Drugi scenarij je, da najprej prodamo Adrio Mobil, preostale družbe pa ostanejo v skupini. Osebno menim, da je uspešnost programa in poplačila vseh obveznosti v tem zadnjem primeru nekoliko bolj tvegana.

Kdaj bi po vašem mnenju ta denar lahko vrnili? Prvotni načrt je bil, da poplačamo vse obveznosti oziroma da jih v petih letih zmanjšamo na vzdržen dolg. Trenutno pa pripravljamo dopolnitev programa prestrukturiranja, v katerem bomo bankam predlagali, da se vse obveznosti poplačajo v roku treh let.

Iz vaših odgovorov lahko sklepamo, da se banke ne vedejo racionalno. V čem je težava, če imate dovolj premoženja za poplačilo vseh dolgov? Zakaj se ne morete dogovoriti z njimi? Dogovarjanje in usklajevanje različnih pogledov s 16 bankami, saj je moj pogled samo eden od številnih, je zahteven proces. To lahko verjamete. Drugo pa je, da je takšnih zgodb, kot je zgodba ACH, v Sloveniji malo. Mi smo mogoče edini holding v Sloveniji, ki ne prosi za odpis ali popust, ampak trdimo, da imamo dovolj premoženja za poplačilo, če imamo na razpolago ustrezen čas. Verjamem pa, da so bančniki slišali veliko takih zgodb, v katerih je bilo veliko obljub, pa se je mnogokrat zalomilo. Zato verjetno obstajajo dvomi tudi o ACH, da svojega programa ne bomo uresničili. Tretji argument banke pa je, da si nekatere banke želijo čim hitrejšega poplačila. To so stvari, o katerih se je treba dogovoriti.

Ena od pomembnih zadev pri zaupanju bank je tudi vaš oziroma Protejev manever na decembrski skupščini, ko ste z ogromnimi dividendami hoteli zapleniti Adrio Mobil, najbolj dobičkonosno podjetje v skupini ACH. Zakaj ste to naredili? Odločitve, ki smo jih sprejeli v decembru, so bile namenjene izključno temu, da v nadaljevanju pogajanj z bankami zagotovimo aktivno vlogo pri uresničevanju programa prestrukturiranja. Drugače povedano, v obdobju pogajanj z bankami lani je bilo mogoče občutiti pričakovanje nekaterih od njih, da moramo družbo Adria Mobil prodati prvo. Medtem ko naj bi šel ACH v stečaj. Osebno sem prepričana, da ni nobene potrebe za stečaj ACH, in verjamem tudi, da prodaja Adrie Mobila na hitro ni dobra rešitev. Zato smo želeli ta položaj ohraniti. Vsekakor v nobenem primeru nismo hoteli izločiti premoženja iz skupine ACH, ampak si zagotoviti določen čas, da pridemo do razumnega dogovora, ki bo zagotovil cilj, ki ga ves čas želimo doseči, to pa je poplačilo vseh obveznosti.

Kako bi vi, če bi bili bančnica, gledali na partnerja, ki vam je dolžan 170 milijonov evrov in izvede manever, kot ste ga vi s Protejem na decembrski skupščini? Če bi bila sama na drugi strani mize, bi bila vsekakor v dvomih in bi se spraševala, zakaj se je to zgodilo. Vendar pa bi bila v nadaljevanju pripravljena prisluhniti argumentom, zakaj se je to zgodilo, in tudi argumentom o stanju in poslovanju družbe. Če bi prepoznala, da premoženje ni bilo odtujeno, da so bile odločitve zakonite, da ni bilo nikakršnega odtekanja denarja ter da lahko s programom prestrukturiranja zagotovimo poplačilo vseh obveznosti, bi to tudi razumela in sprejela.

Zakaj je pomembno, da ACH ne gre v stečaj? Bo kdo razen Proteja imel od tega koristi? Zaposlenim je vseeno, saj jih bodo v stečajnem postopku prodali in bodo delali za novega lastnika. V tej zgodbi ne gre za Protej. V skupini ACH imamo uspešne družbe, ki delajo dobro in zaposlujejo več kot dva tisoč ljudi. Za uspešno poslovanje v prihodnosti potrebujejo stabilno okolje. Dopustiti, da bi šel ACH v stečaj, sicer ne bi bila nikakršna tragedija, če gledamo zgolj z vidika ACH. Če pa imaš v skupini podjetje, ki je v stečaju, to pomeni bistveno oteženo poslovanje. S tem pa verjetno tudi zmanjšanje uspešnosti ali celo neuspešno poslovanje ter prodajo oziroma razprodajo. Zagotovo si stečaja nihče ne sme želeti. Sploh v družbi, ki ima take paradne konje, tako uspešna podjetja in lahko poravna vse svoje obveznosti. Zdi pa se, da v slovenskem prostoru obstaja želja ali fama, da je to najboljša rešitev. To razmišljanje bi se moralo bistveno spremeniti. Tako podjetja kot banke in tudi država bi morali zagotoviti pogoje za normalno poslovanje podjetij in zagotoviti njihovo rast, ne pa uničevanja.

Saj ni država najemala posojil, ki jih zdaj ne more vrniti. Če seveda govorimo o vašem primeru. Država v ACH ni najemala posojil. Govorim na splošno o tem, kako je s stečaji v Sloveniji.

Ljudje so malce jezni na tajkune. V tej zgodbi nima nihče realnega ali utemeljenega interesa, da bi šel ACH v stečaj. Le čustva. ACH ima dovolj premoženja in bankam želimo poplačati vse obveznosti. Ničesar ne želimo naprtiti davkoplačevalcem. Želimo zagotoviti uspešne družbe v skupini v takšni ali drugačni lastniški sestavi. Želimo zagotoviti delovna mesta in zadovoljne zaposlene. Mislim, da je to pozitiven prispevek k vsej družbi. Če bo pri tem lastnik morda dobil kakšno dividendo v daljni prihodnosti, se mi to ne zdi nič slabega. Prioriteta so podjetja in njihovo uspešno poslovanje, zaposleni in poplačilo obveznosti do bank.

Koliko dividend je ACH že izplačal Proteju? V šestih letih je ACH izplačal za 35 milijonov evrov dividend.

V to je že vštet decembrski prenos Adrie Mobila za 20 milijonov evrov? Ne. Dejstvo pa je, da so šle vse dividende za poplačilo obveznosti do bank. Lastniki Proteja do danes niso od lastništva ACH prejeli niti evra.

Lahko pa bi bil ACH dolžan 35 milijonov evrov manj. Če ne bi dobil posojil za svoje aktivnosti, bi bil dolžan še manj.

Kaj ste se dogovorili z DUTB? Pri DUTB smo hitro našli sogovornika, ki razume položaj skupine in podpira koncept rešitve s poplačilom vseh obveznosti. V tem kontekstu smo že januarja sklenili pogodbo o mirovanju za dobo enega leta z obvezo, da pripravimo program prestrukturiranja, ki bo zagotavljal čim hitrejše poplačilo vseh upnikov. Zaradi večjega zaupanja smo zastavili vse premoženje Adrie Mobila, tako v lasti ACH kot v lasti Proteja. Zastavili smo tudi obveznice. To premoženje bo DUTB ob sklenitvi pogodbe o reprogramu z bankami razporedil tudi vsem preostalim bankam. V aprilu bomo bankam predstavili dopolnjen program prestrukturiranja. Verjamem, da jih bomo prepričali, da je program dober in da bomo v kratkem sklenili sporazum.

V medijih je bilo mogoče prebrati, da bi banke takoj sklenile dogovor, če bi vi odstopili. Zakaj ne odstopite? Ne vem, da bi kdo zahteval moj odstop.

Vam ni noben bančnik rekel, da bo dogovor o reprogramu mogoč, če vi odstopite? Ne. Morda so to rekli kje drugje. Meni niso. To sem samo prebrala v medijih. Ne vem, zakaj naj bi odstopila. Prevzemam odgovornost za izvedbo programa prestrukturiranja. Ne glede na to sem bankam 28. februarja pisno ponudila, da sem pripravljena odstopiti, če to kaj pomaga pri razrešitvi stanja v ACH. Za zdaj sem še vedno tukaj.

Težave ACH se poznajo tudi na hčerinskih družbah. Kako pa gledajo vaši partnerji na dogajanje okoli vas? Hondo so že plenile banke, kako na to gledajo pri Daimlerju, Fiatu? S svojimi poslovnimi partnerji smo v nenehnem stiku in jih sproti obveščamo o dogajanju. V januarju smo imeli nekaj težav, sicer pa uspešno sodelujemo s partnerji in z njimi nimamo težav.

Kako daleč je prodaja Debitela in Grand hotela Union? Za Debitel se postopek prodaje nadaljuje. Trenutno preverjamo zanimanje kupcev. Drugačna je zgodba z Grand hotelom Union. Žalosti me, da v medijih beremo razne zgodbe in obtožbe. Osebno od vseh predsednikov uprav oziroma direktorjev podjetij v skupini ACH pričakujem, da bodo usmerjali svojo energijo v pozitivno poslovanje družb in s tem zagotavljali sredstva za razvoj, varnost delovnih mest in da ne nazadnje ne bi imeli težav z morebitno dividendo.

Ali razmišljate o zamenjavi Bogdana Lipovška, direktorja Grand hotela Union? Vsak direktor ima nalogo, da zagotovi pozitivno poslovanje, da uspešno uresničuje svoje poslovne načrte, da deluje v dobro podjetja, ki ga vodi, in da deluje v soglasju z lastnikom. Če takšnega sodelovanja ni, potem je treba poiskati drugačno pot.

Ali že iščete drugo pot? Ne še.

ACH ima veliko zbirko umetnin. Koliko je vredna? Težko bi govorila o vrednosti, ker cenitve o resnični tržni vrednosti nismo delali. Vsekakor pa je zbirka bogata slovenska kulturna dediščina, ki jo sestavlja skoraj 400 slik. Zato nismo ocenjevali, koliko bi zaslužili s prodajo, ampak smo jih dali v hrambo in upravljanje Narodni galeriji. S tem smo omogočili, da so slike na ogled in tako izpolnjujejo svoje kulturno poslanstvo.

Tam pa jih banke ne morejo zarubiti? Verjetno bi to lahko naredili povsod. Trenutno smo v fazi preventivnega prestrukturiranja in v tem času ne more biti novih zahtev.

Ampak ko so bankirji želeli zarubiti vaše slike, še niste bili v programu preventivnega prestrukturiranja. Zakaj niso šli v Narodno galerijo? Nas niso nič vprašali. V prostore ACH so prišli z namenom, da bi zarubili slike. Ugotovili so, da slik več ni v upravni stavbi, ker smo jih že lani jeseni dali v hrambo in upravljanje Narodni galeriji. Tam pa jih niso mogli zarubiti, ker so imeli odločbo o rubljenju v ACH.

Športniki pa bodo potegnili krajšo kot slike. Kaj bo z odbojkarji? Če bo skupina ACH uspešno delovala, potem lahko pričakujemo podporo. V kratkem obdobju zagotovo ne več takšne kot zdaj. Kar pomeni, da bo moral klub poiskati nove vire financiranja. Žal.

Kaj pa kolesarji? Družba Adria Mobil bo še vedno podpirala kolesarski klub, ki je najboljši v Sloveniji in 19. po mednarodni lestvici UCI. Velik del sredstev kot generalni sponzor zagotavlja Adria Mobil, klub pa si, ker je tako uspešen, precejšen del proračuna zagotavlja še z drugimi sponzorji. ACH Volley je bil pretežno odvisen od skupine ACH.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin