Preiskovalna komisija zaslišala Kuzmana in Božiča

Kuzman pravi, da bi lahko bil podpisnik zabeležke sestanka med Darsom, SCT in tedanjo vlado, kjer naj bi mimo predpisov dogovorili posle, Božič pa se sestanka ne spomni.

Razdelili naj bi posle pri predorih Trojane in Šentvid Preiskovalna komisija, ki jo vodi Rado Likar (SDS), želi izvedeti ozadje sestanka s 26. avgusta 2004, na katerem naj bi predstavniki Darsa, SCT in tedanje vlade - prisotna naj bi bila vodja poslanske skupine LDS Anton Anderlič in takratni generalni sekretar vlade Mirko Bandelj - mimo vseh predpisov razdelili posle pri predorih Trojane in Šentvid. S sestanka naj bi obstajala tudi zabeležka, pred časom objavljena v medijih, a komisija razpolaga le z njeno kopijo.

Kdo je bil pobudnik sestanka, Kuzman ne ve Kuzman, ki naj bi bil poleg nekdanjega člana uprave Darsa Abdona Peklaja sopodpisnik zabeležke, na kateri so navedena tudi nekatera druga imena, a brez podpisov, dopušča, da je podpisal zabeležko sestanka, ne ve pa, kdo je bil pobudnik sestanka, ki je potekal v enem izmed ljubljanskih lokalov. Kuzman prav tako ne ve, kakšna naj bi bila vloga Anderliča in Bandlja na sestanku.

"Posle je družba pridobila zaradi najcenejše ponudbe" Kot je pojasnil Kuzman, sta bila tako za predor Trojane kot za predor Šentvid objavljena mednarodna javna razpisa, na katera se je prijavil tudi SCT. Posle je družba pridobila zaradi najcenejše ponudbe in ne zato, ker bi nekdo vplival na izbiro. Dodal je, da je iz datuma zabeležke tudi razvidno, da sta bila oba javna razpisa za omenjena predora odprta že pred sestankom.

Božič: S strani SCT gre za račun brez krčmarja To je potrdil tudi nekdanji predsednik uprave Darsa Janez Božič, ki se sestanka ne spomni, zabeležko pa je videl po njeni objavi v medijih. Božič ugotavlja, da sklepi, kot so zapisani v zabeležki, niso bili nikoli realizirani, vsaj za časa njegovega mandata na čelu Darsa. "To je bil s strani SCT račun brez krčmarja, če si je pisal takšne scenarije," je zatrdil Božič.

Kot je pojasnil, je bila ponudba za izvedbo elektrostrojnih del v predoru Trojane odprta 20. maja 2004, kar pomeni, da je bila vrednost ponudbe znana že tri mesece pred sestankom. Prav tako Dars z SCT, ki je kot najcenejši med tremi ponudniki pridobil elektrostrojna dela v Trojanah, sam predor pa je gradila italijanska družba Impresa Grassetto, a ga je kasneje dokončal SCT, v času Božičevega mandata ni podpisal ali pripravil nobenega aneksa s pomočjo ministrstva za obrambo.

Ponudbe za gradnjo predora Šentvid, ki je bila kot najcenejšemu ponudniku zaupana SCT, pa so bile po Božičevih pojasnilih odprte 4. avgusta 2004, skoraj mesec dni pred sestankom. Kot je dodal Božič, Dars v času njegovega vodenja družbe z SCT tudi ni podpisal nobene pogodbe z razliko do limitirane vrednosti skozi spremenjene okoliščine.

So pa spremenjene okoliščine po Božičevih besedah velikokrat želeli izsiliti tujci. To se je zgodilo tako z Grassettom pri predoru Trojane, zaradi česar se je sama gradnja začela šele pol leta po podpisu pogodbe, podobno izkušnjo je imel Dars kasneje, v času Božičevega ministrovanja, z italijanskim Vidonijem.

Ogromno sestankov tudi z vlado Sicer pa je Božič zatrdil, da je bilo v času izvajanja avtocestnega omrežja ogromno sestankov, tudi s takratno vlado in poslanci. Vodstvo Darsa se je ponavadi srečevalo z generalnim sekretariatom vlade, saj so z njimi usklajevali dokumente za obravnavo na vladi. Božič se ne spomni, da je kdaj hotel kdo vplivati nanj ali na kakšno njegovo odločitev.

Odločitve Darsa so bile jasne Je pa moral Božič potem, ko je bil za izgradnjo predora Trojane izbran Grassetto, svojo odločitev pojasnjevati v državnem zboru. To, kot pravi, ni bilo prijetno, a je politiki svoje odločitve vedno pojasnjeval s polnimi argumenti, saj so bile odločitve Darsa jasne.