Planet TV: Kaj bo glavni interes slabe banke?

Slaba banka bo imela dve ključni nalogi. V prvi vrsti bo kot neke vrste preiskovalka, pod drobnogled pa bo vzela vse terjatve v naših bankah. Istočasno bo tudi ekonomski sodnik, saj bo dokončno odločala o tem, katera posojila, ki jih podjetja ne plačujejo, recimo propadla Zidarjev SCT in Vegrad Hilde Tovšak, se iz posamezne banke prenesejo na slabo banko, ta pa bo skušala potem te terjate čim bolje prodati. Časa za te naloge ne bo na pretek, saj bo slaba banka delovala največ pet let, kar je v očeh ekonomista Aljaža Kunčiča več kot dobrodošla varovalka. "Slaba banka kot državna družba se lahko razvije v malo državno pošast z pooblastili, ki jih ima, zato je treba paziti, da ne uide z vajeti, ker vemo, da je pot v pekel tlakovana z dobrimi nameni," meni. Ne nazadnje, slabo banko bo vodil sedemčlanski upravni odbor, ki bo več ali manj politično izbran. Če bo namreč enega člana imenovalo ministrstvo za gospodarstvo, bodo trije izbrani na razpisu, nad katerim bo bdela vlada, tri bo imenovalo ministrstvo za finance. Naloga vseh sedmih članov pa bo - poleg že omenjene preiskovalne in sodniške - še poenotenje pri obravnavi slabih terjatev. Da se ne bo ponovila zgodba o Istrabenzu, ko se kar 19 bank zlepa ni uspelo zediniti, kako bodo reševale takrat še Bavčarjevo razvalino. "Do sedaj je bil velikokrat problem, da so banke imele različna zavarovanja, različne roke, različne odnose do komitentov in zaradi tega tudi ni prihajalo do reševanja. Sedaj bo to rešeno, po drugi stani pa to odpira vrsto vprašanj. Kaj bo recimo glavni interes slabe banke: ali reševanje in čim večji izplen ali pa se bodo tukaj zganjali določeni lobiji in pritiskali, da se iščejo rešitve, ki niso ekonomsko optimalne.