Četrtek, 7. 3. 2019, 16.34
5 let, 1 mesec
Ničelne obrestne mere še vsaj do konca leta
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,06
Svet Evropske centralne banke (ECB) danes skladno s pričakovanji ni spreminjal ključne obrestne mere, ki naj bi na ravni nič odstotkov ostala vsaj do konca tega leta. Obenem je presenetil in že danes napovedal nov niz ciljno usmerjenih dolgoročnih operacij refinanciranja bank z ugodnimi posojili (TLTRO) za ohranitev ugodnih posojilnih pogojev.
Svet ECB je nekoliko spremenil napovedi glede obrestnih mer. Če je do zdaj napovedoval, da bodo ključne obrestne mere ECB ostale na sedanji ravni še vsaj čez poletje 2019, je zdaj to obdobje podaljšal na vsaj do konca 2019, vsekakor pa tako dolgo, kot bo treba, da se zagotovi nadaljnje vzdržno približevanje letne inflacije na raven srednjeročnega cilja ECB, ki je malenkost pod dvema odstotkoma.
Sprememba dikcije ni bila večje presenečenje za analitike, ki so že tako pričakovali, da se bo obdobje rekordno nizke cene denarja podaljšalo v leto 2020. Predsednik ECB Mario Draghi je po seji sveta povedal, da je nekaj članov predlagalo celo podaljšanje napovedanega obdobja za ohranjanje obstoječih obrestnih do marca 2020.
ECB in nacionalne centralne banke v evrskem območju so sicer s tem letom prenehale neto nakupe obveznic v okviru programa odkupovanja obveznic, ki ga je svet ECB zagnal marca 2015, da bi povečal razpoložljivo likvidnost v finančnem sistemu in spodbudil inflacijska pričakovanja. Nakupi se po novem izvajajo le s sredstvi od dospelih obveznic in ne več z novim denarjem, to pa pomeni korak v smeri umika iz protikriznega načina delovanja.
Svet ECB je ponovil, da namerava še naprej v celoti vnovič investirati glavnice zapadlih vrednostnih papirjev, in to daljše obdobje po datumu, ko bo začel dvigovati ključne obrestne mere, vsekakor pa tako dolgo, kot bo treba, da se vzdržujejo ugodne likvidnostne razmere in zelo spodbujevalno naravnana denarna politika.
Septembra s tretjim nizom ciljno usmerjenih dolgoročnih operacij refinanciranja bank
Je pa svet ECB danes v luči ohlajanja gospodarske dejavnosti v evrskem območju presenetil analitike z napovedjo, da bodo s septembrom letos evrske centralne banke začele s tretjim nizom ciljno usmerjenih dolgoročnih operacij refinanciranja bank z ugodnimi posojili (TLTRO III). Ta bo trajal do marca 2021, na voljo pa bodo posojila z dveletno ročnostjo.
S temi novimi operacijami želi osrednji organ denarne politike v območju skupne valute ohraniti ugodne posojilne pogoje za podjetja in gospodinjstva ter "gladek prenos denarne politike" v gospodarstvo.
Operacije bodo, tako kot doslej, vsebovale spodbude za ohranjanje ugodnih pogojev kreditiranja, je povedal Draghi. Podčrtal je, da je ukrep namenjen temu, da bodo banke lažje prišle do finančnih sredstev in denar posojale naprej, ne pa nakupom državnih obveznic.
Svet ECB je sklenil tudi, da se bodo tudi ostale posojilne operacije še naprej izvajale po načelu avkcij s fiksno (nizko) obrestno mero s polno dodelitvijo sredstev, in to tako dolgo, kot bo treba.
Nižja napoved gospodarske rasti
ECB je danes znižala napovedi za gospodarsko rast v evrskem območju. Letos naj bi ta tako dosegla 1,1 odstotka, kar je 0,6 odstotne točke manj kot je pričakovala decembra. V prihodnjem letu medtem v ECB pričakujejo rahlo pospešitev rasti na 1,6 odstotka, v 2021 pa 1,5-odstotno krepitev BDP. Decembra lani je ECB pričakovala 1,7 oz. 1,5-odstotno rast.
Draghi je še enkrat več izpostavil vztrajanje negotovosti v mednarodnem okolju, povezanih z geopolitičnimi dejavniki, grožnjami trgovinskega protekcionizma in šibkosti nekaterih razvijajočih se gospodarstev, ki puščajo posledice na gospodarskem razpoloženju. Zaradi njih še vedno prevladujejo tveganja, da bo rast nižja od ocen.
Šibkejša gospodarska dinamika upočasnjuje tudi približevanje letne inflacije srednjeročnemu cilju ECB, ki je malenkost pod dvema odstotkoma. Po zadnjih napovedih ECB naj bi tako letos inflacija v evrskem območju dosegla 1,2 odstotka, kar je 0,4 odstotne točke manj od decembrskih ocen. V 2020 naj bi se okrepila na 1,7 odstotka, v 2021 pa naj bi dosegla 1,8 odstotka.
Vse to ECB daje več manevrskega prostora za nove ukrepe. Draghi je ponovil, da je svet ECB pripravljen prilagoditi vsa svoja razpoložljiva orodja za zagotovitev vzdržnega približevanja inflacije srednjeročnemu cilju.
