Mi Avstrijcem obrtnike, oni nam direktorje

Državljani Slovenije in še sedmih držav Evropske unije, ki so se skupnosti pridružile leta 2004, od maja dalje ne bomo več potrebovali delovnega dovoljenja za delo v Avstriji. Navdušenja v avstrijski javnosti ni, saj rezultati nedavne raziskave kažejo, da več kot 70 odstotkov naših severnih sosedov zaradi tega pričakuje negativne posledice.

Bojijo se navala cenejše delovne sile z vzhoda, kot oni temu rečejo, ki ne bo le zasičila avstrijskega trga dela, temveč tudi domačine prisilila v nižjo ceno dela. Čeprav je, kot kaže ista raziskava, večina vprašanih Avstrijcev pravzaprav prvič slišala za popolno sprostitev avstrijskega trga dela, je njihovo odklonilno mnenje neomajno.

"Za tveganja bodo poskrbele zakonske varovalke"

"Ljudje ne vedo, kaj bo prinesla prihodnost, in je zato pomembno, da imajo prave informacije," je za SiOL povedal tiskovni predstavnik avstrijske gospodarske zbornice (WKO) dr. Gary Pippan. Ustanova, ki jo predstavlja, na sprostitev avstrijskega trga dela gleda pragmatično: "Imamo učinkovite zakonske varovalke, ki učinkovito preprečujejo pojav "socialnega dumpinga", oblasti pa se bodo proti temu borile tako odločno, kot to počnejo pri delu na črno." Poudaril je, da se maja glede tega ne bo nič spremenilo, saj so motnje na trgu dela z zakoni in nadzorom odločno zavirali že prej.

"Nova sprostitev je nova priložnost" Hkrati pa bo, je dodal Pippan, majska sprostitev avstrijskega trga delovne sile odprla nove možnosti tudi za Avstrijo, ki ima v mnogih gospodarskih panogah tradicionalno pomanjkanje delovne sile – ne le pri visokospecializiranih kadrih, temveč, denimo, tudi pri poklicih v gostinstvu, osebnih storitvah in zdravstveni negi.

Slovencev le za dober odstotek "gastarbajterjev"

V Avstriji je bilo po podatkih avstrijskega zveznega urada za zaposlovanje leta 2010 zaposlenih 451.278 tujih delavcev ali skoraj 20 tisoč več kot leto prej. V istem letu si je v tej državi kruh služilo 6.087 Slovencev, niti poldrugi odstotek vseh tujih delavcev v Avstriji, iz treh baltskih držav 479, iz Madžarske 25.999, s Češke in Slovaške skupaj 19.056, s Poljske pa 17.321. Iz vseh osmih držav, katerih državljani v Avstriji poslej ne bodo več potrebovali delovnega dovoljenja, pa je torej dobrih 15 odstotkov vseh tujih delavcev v Avstriji.

Če te potrebujejo, hitro uredijo Veliko gostujočih delavcev v Avstriji zapolnjuje delovna mesta, ki jih domači delavci ne morejo ali ne želijo. "Vtis imam, da med slovenskimi delavci v Avstriji prevladujejo obrtniki," je za SiOL povedal Rok Kristan, ki dela v prodaji lesa za južno in vzhodno Evropo pri podjetju v Avstriji. Sam s pridobitvijo delovnega dovoljenja ni imel težav, saj so zanj poskrbeli v podjetju, ki je imelo interes, da dela zanj. Ve pa, da je avstrijsko delovno dovoljenje drugače precej zapleteno pridobiti, zlasti za delavce v lesarski in gradbeni industriji, kjer imajo Avstrijci dovolj svojega kadra.

Dr. Jernej Zupančič z oddelka za geografijo ljubljanske filozofske fakultete pa je opozoril na težavo s prikazovanjem statistike: "Ko sem leta 2004 delal študijo o odprti meji med Slovenijo in Avstrijo, sem podatke o delih, ki jih Slovenci opravljajo v Avstriji, dobil od njihovih obmejnih policistov, a njih na meji ni več in teh podatkov ne morem več dobiti tako." Toda Zupančič je prepričan, da se ni veliko spremenilo: "Takrat se je ogromno Slovencev vozilo v Avstrijo, kot dnevni migranti so opravljati priložnostna dela, kot so likanje, varstvo otrok, zalivanje vrta, znana pa je bila tudi baza slovenske tehnične inteligence v Gradcu, ki je zaradi potreb Avstrije v tem videla priložnost."

Dve petini Avstrijcev pri nas v upravah Težav z delovnimi dovoljenji pa že dolgo nimajo Avstrijci, ki delajo v Sloveniji, saj od leta 2006 Slovenija od držav članic Evropske unije ne zahteva reciprocitete in je tako v celoti odprla svoj trg dela za državljane vseh držav članic – tudi tistih, ki so še več let zatem birokratsko ovirale zaposlovanje slovenskih državljanov.

Že res, da v Sloveniji ne dela toliko Avstrijcev, kot dela Slovencev v Avstriji, a je pri profilu gostujočih delavcev kar pomembna razlika. Po podatkih Zavoda za zaposlovanje Slovenije je bilo na zadnji dan letošnjega januarja v Sloveniji zaposlenih 122 avstrijskih državljanov na 57 različnih poklicih, od tega jih je največ, to je 33, direktorjev družbe. Prišteti je treba še štiri člane uprave in devet menedžerjev različnih panog, kar pomeni, da je 38 odstotkov gostujočih avstrijskih delavcev v Sloveniji vodilni kader. Ta odstotek je najbrž še večji, saj naše ustanove nimajo podatkov o Avstrijcih, ki sicer delajo pri nas, a so na plačilnih seznamih svojih matičnih avstrijskih podjetij in tako kljub temu, da delajo pri nas, plačujejo vse davke in prispevke od svojih dohodkov v svoji domovini.