SiolNET. Posel danes Novice
2

termometer

  • Messenger
  • Messenger

"Krivci za padce čebel še niso znani, zato kmetijstvo ne sme trpeti škode"

2

termometer

Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije zahteva preklic odredbe o prepovedi prometa in uporabe določenih fitofarmacevtskih sredstev.

Zaradi padcev čebel v Pomurju lani spomladi je takratni minister za kmetijstvo Dejan Židan iz načela previdnosti izdal odredbo o prepovedi prometa in uporabe določenih fitofarmacevtskih sredstev.

Na podlagi te odredbe je še vedno prepovedana uporaba fitofarmacevtskih sredstev poncho FS 600 rdeč, cruiser 350 FS, cruiser 70 WS ter biscaya v času cvetenja oljne ogrščice. Z odredbo sta prepovedana tudi promet in uporaba fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo aktivne snovi klotianidin, imidakloprid in tiametoksam na semenu koruze in oljne ogrščice.

V večini evropskih držav dovoljena uporaba obdelanega semena Zbornica odredbi nasprotuje že od sprejetja. Poudarjajo, da je v večini evropskih držav dovoljena uporaba tovrstno obdelanega semena. Zbornica je zato za preklic odredbe, zahteva tudi, da se oškodovanim kmetom zagotovi zadostne količine nadomestnega netretiranega semena, povrne nastale stroške zaradi nabave tretiranega semena in posreduje jasna navodila glede ravnanja z zalogami tretiranega semena kot tudi glede varstva pred koruznim hroščem in talnimi škodljivci.

"Odredba bistveno zmanjšuje konkurenčnost slovenskih kmetov" V zbornici namreč menijo, da krivci za padce čebel še vedno niso znani, zato kmetijstvo ne sme trpeti škode, ter da ustreznih alternativnih rešitev za varstvo koruze in oljne ogrščice pred talnimi škodljivci ni. Prepričani so, da se z izvajanjem priporočenih ukrepov Fitosanitarne uprave RS še bolj obremenjuje okolje, škodljivi organizmi pa s temi ukrepi niso obvladljivi in da odredba bistveno zmanjšuje konkurenčnost slovenskih kmetov, ki so zaradi tega v neenakopravnem položaju v primerjavi s kmeti v drugih državah.

Zbornico zanima, kdo bo kmetom povrnil škodo zaradi neodgovornih odločitev države Po prvih ocenah škode bi lahko po mnenju zbornice napad talnih škodljivcev preprečili, če bi bilo koruzno seme obdelano s primernim insekticidom. "Škoda zaradi prepovedi uporabe tretiranega semena je zaradi napada škodljivcev sedaj večja, kot pa je bila škoda pri čebelah, zato nas zanima, kdo bo kmetom povrnil škodo zaradi neodgovornih odločitev države," sprašujejo v zbornici, kjer bodo v ta namen svojim članom ponudili pravno pomoč pri izterjavi nastale škode.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin