SiolNET. Posel danes Novice
2

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Kranjec kritičen do bank pri upravljanju slabih naložb

2

termometer

Guverner Banke Slovenije Marko Kranjec je na današnjem posvetu o vlogi bank pri reševanju finančnih težav podjetij izrekel več kritik do posojilne dejavnosti in upravljanja s slabimi posojili.

Med drugim je naštel prepočasno ukrepanje bank do zamudnikov, premalo aktivno vlogo pri reševanju podjetij in preveliko nepreglednost slabih posojil.

Banke se sprašujejo kako od dolžnikov dobiti denar Kranjec je na posvetu, ki ga je na pobudo Banke Slovenije organiziralo Združenje bank Slovenije, zatrdil, da se banke danes soočajo z več temeljnimi vprašanji.

Prvo je, kako od dolžnikov dobiti nazaj posojeni denar. Pri tem je kot problematično izpostavil preveč formalno in premalo vsebinsko obravnavo terjatev.

"Banke prepočasne pri ukrepanju do zamudnikov" Pri tem se mu je pridružil prvi mož Unicredit banke Slovenija France Arhar, ki je prepričan, da je vsa zavarovanja ves čas treba obravnavati kot vprašljiva, saj se njihova kakovost spreminja skozi čas in glede na razmere.

Banke so po Kranjčevih besedah obenem prepočasne pri ukrepanju do zamudnikov in v nekaterih primerih sploh nimajo pregledne slike slabih posojil.

Ocenjuje tudi, da bankam manjkajo aktivni oddelki za izterjavo posojil in finančno sanacijo dolžnikov, saj to vse preveč prepuščajo pravnikom in dajejo premalo poudarka vsebini.

Kranjec je prepričan tudi, da so se banke v preteklosti premalo spraševale o kakovosti projektov, za katere so posojale denar, posojila pa so se odobravala bolj po poznanstvih. Kot premalo natančne vidi tudi posojilne pogodbe, ki dolžnikom niso omejevale nadaljnjega zadolževanja.

Jašovič izpostavil velik skok stečajev Kot veliko težavo danes vidi tudi odnose med nadzornimi sveti in upravami bank, kar še posebej velja za banke v državni lasti. K temu je po njegovih besedah precej prispevala tudi Agencija za upravljanje kapitalskih naložb RS in ta problem bo treba v prihodnje rešiti.

Prvi mož Nove Ljubljanske banke v odstopu Božo Jašovič je izpostavil velik skok stečajev v zadnjem letu. Teh je bilo kar 682 in to po njegovih besedah presega njihove zmožnosti. Slaba posojila pri tem dosegajo že 9,7 milijarde evrov oziroma petino aktive slovenskih bank.

"Pri prisilnih poravnavah bi morali imeti ključno besedo upniki" Banke so se zato primorane ukvarjati s slabimi posojili in prestrukturiranjem podjetij, pri tem pa jih pogosto onemogoča insolvenčna zakonodaja. Prepričan je, da bi morali imeti pri prisilnih poravnavah ključno besedo upniki, ne pa da lastniki in managerji podjetij prisilne poravnave uporabljajo kot krinke za pripravo svojih predlogov za reševanje podjetij. To sproža dolgotrajne in težavne postopke usklajevanja.

Prepričan je, da morajo upniki prevzeti večjo vlogo v prisilnih poravnavah, upniški odbor pa bi moral po njegovi oceni prevzeti v tej fazi celo vlogo nadzornega sveta. Želi si krajših in manj zapletenih insolvenčnih postopkov. Zakonodajo je treba, tako Jašovič, stalno prilagajati realnosti.

Glede predloga novele stečajnega zakona, ki spreminja pogoje za poplačilo navadnih upnikov v prisilni poravnavi s 50 odstotkov v štirih letih na 30 odstotkov v štirih letih oz. 40 odstotkov v osmih letih, je izrazil nestrinjanje. Kot pravi, bi morala podjetja, ki niso sposobna poplačati vsaj 50 odstotkov terjatev, v stečaj.

Z njim se ni strinjal prvi mož Merkurja Blaž Pesjak, ki meni, da je treba podjetja s trgom in prihodnostjo rešiti. Pesjak je kritičen do bank, saj se te po njegovem mnenju predlogo odločajo in usklajujejo med seboj, medsebojni odnosi v bančnih sindikatih pa niso ustrezno določeni.

Predolgo po njegovem prepričanju traja tudi uresničevanje doseženih dogovorov z bankami. Za primer je dal počasno odobravanje 35-milijonskega premostitvenega posojila Merkurju pred dobrim letom dni, zaradi katerega je nakelsko podjetje utrpelo veliko poslovno škodo ter izgubilo kupce in tržni delež.

Kritičen je tudi do dolžine postopkov prisilne poravnave, ki je v primeru Merkurja trajala skoraj deset mesecev, v katerih podjetje ni moglo normalno zadihati.

Arhar: Skrb za posojeni denar se ne konča po odobritvi posojila Arhar je glede problematike slabih posojil poudaril, da se skrb za posojeni denar ne konča po odobritvi posojila. Banke morajo zato po njegovih besedah pomesti pred lastnim pragom in večji poudarek dati kakovosti posojilnih pogodb. V tej luči meni, da je izkušnja krize okrepila zavedanje o odgovornosti posojilodajalcev.

Član uprave Unicredit banke Slovenija Damijan Dolinar je pri tem izpostavil pomen kakovostnega upravljanja s tveganji, ki mora biti močno v dobrih in slabih časih. Pri upravljanju s slabimi naložbami so ključni pravočasnost odkrivanja težav pri dolžnikih in celovito ter čim bolj preventivno ukrepanje.

Izvršna direktorica za zakonodajo in politike pri Gospodarski zbornici Slovenije Alenka Avberšek je opozorila na problem kapitalskega krča ter prezadolženosti velikega dela slovenskega gospodarstva. Poleg začetih insolvenčnih postopkov je moč latentno insolventnost zaznati še v okoli 5000 podjetjih in pri 6800 mikro družbah in samostojnih podjetnikih.

"Problem prezadolženosti podjetij večji od problema konkurenčnosti" Skupen izziv bank in podjetij je tako najti način, kako tem podjetjem pomagati prebroditi finančne težave in ohraniti proizvodnjo, pri čemer pa bi morale banke pridobiti več nadzora.

Kot pravi Branko Greganovič iz Združenja Manager, je problem prezadolženosti podjetij trenutno dejansko večji od problema konkurenčnosti.

Kranjec je sicer ob koncu okrogle mize vse udeležence pozval k oblikovanju delovne skupine, ki bi pripravila konkretne predloge za rešitev finančnih težav slovenskega gospodarstva in jih nato lahko predstavila novi vladi.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin