SiolNET. Posel danes Novice
3

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Ali so napovedani davčni ukrepi rešitelji ali pogrebniki? (VIDEO)

3

termometer

Odzivi na napovedane vladne davčne rešitve so pričakovano ostri. GZS skrbi, ker s tem ne bomo poskrbeli za gospodarsko rast, na OZS-ju pa pozivajo k streznitvi.

Po tem, ko so pricurljale v javnost prve informacije o tem, da naj bi vlada v četrtek sprejela povišanje DDV-ja in krizni davek, se je usul plaz odzivov. Pričakovano je večina nezadovoljna.

Osnutka nacionalnega reformnega programa in programa stabilnosti sta nestrukturirana Generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije Jože Smole je za STA danes dejal, da sta osnutka nacionalnega reformnega programa in programa stabilnosti nestrukturirana in da vsebujeta premalo podatkov in analiz, na podlagi katerih bi se lahko opredelili do predlaganih ukrepov. Pogreša tudi dovolj časa za usklajevanje s socialnimi partnerji.

Kakšni bodo vplivi? Smole pogreša projekcije, kakšen bo vpliv načrtovanih ukrepov na kupno moč oziroma zasebno potrošnjo. Kot primer je poudaril omenjeni krizni davek na plače. "Za delodajalce bo strošek enak, za delavce pa bo to pomenilo nižji prejemek. Zgodilo se bo znižanje kupne moči oziroma zasebne potrošnje. Kakšni bodo vplivi? Mi tega ne poznamo," je opozoril. Glede načrtovanega zvišanja DDV-ja pa je opozoril, da bi bilo treba še posebej proučiti, kakšen vpliv bo to imelo na posamezne panoge. Kot pravi Smole, bo zvišanje drugače vplivalo npr. na tekstilno panogo, usnjarstvo in trgovino kot na nekatere druge panoge. "Tega tukaj ne vidimo. Zato se je težko opredeliti," je dejal.

Podpiramo prerazporeditev sredstev znotraj javnega sektorja V Združenju delodajalcev Slovenije sicer podpirajo prizadevanja za sprejem ukrepov na odhodkovni strani v javnem sektorju. "Možnosti za prerazporeditev sredstev znotraj javnega sektorja je še ogromno. To podpiramo," je dejal Smole.

GZS: Z višjimi davki ne bomo odplačali posojil Če se zadolžujemo za tekoče poslovanje države, bi morali hkrati nujno poskrbeti za rast gospodarstva, predvsem izvoza, da bomo lahko odplačali posojila, pravijo na Gospodarski zbornici Slovenije. Dodatna obremenitev gospodarstva z novimi davki bo cokla razvojnemu zagonu in lahko sproži novo spiralo varčevanja.

GZS nasprotuje tako vsem selektivnih davkom in dajatvam kot tudi kriznemu davku, ki bo najbolj jemal ljudem z največ znanja, kar je v nasprotju s sodobnimi trendi v svetu: "Že pred časom smo se strinjali, da kot skrajni, ampak začasni ukrep vlada dvigne davek na dodano vrednost. Vendar smo hkrati pričakovali takojšnjo zdravstveno reformo, nadaljevanje reforme trga dela, predvsem pa občutnejšo racionalizacijo javnega sektorja in omejitev javne porabe."

OZS: Napovedani davčni ukrepi pogubni za slovensko gospodarstvo Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS) odločno nasprotuje napovedanemu dvigu DDV-ja in kriznemu davku. Ukrepa bosta po mnenju OZS negativno vplivala na gospodarsko rast in konkurenčnost slovenskega gospodarstva, kar naj bi kazale tudi analize in prakse sosednjih držav: "Če bi vlada skrbno proučila razlike v davčnih sistemih posameznih držav EU in analize o učinkih dviga DDV ter uvedbe višjih dajatev na plače v primerljivih državah EU in zunaj nje, smo prepričani, da se za predlaganje takšnih ukrepov ne bi nikoli odločila, saj bi pravočasno zaznala njihove negativne posledice," menijo v OZS.

V manj kot v letu dni od uvedbe višje stopnje DDV začnejo kazati negativni učinki Ker je DDV davek, ki vpliva na cene blaga in storitev v končni potrošnji, študije in primeri slabih praks na Madžarskem in Hrvaškem kažejo, da se že v manj kot v letu dni od uvedbe višje stopnje DDV začnejo kazati negativni učinki – manjša potrošnja, posledično propad zlasti malih poslovnih subjektov, ki poslujejo s končnimi potrošniki, zapiranje podjetij, ukinjanje delovnih mest in vse večja brezposelnost ter prehod v sivo (in črno) ekonomijo. Posledično se začnejo manjšati proračunski prilivi iz naslova DDV.

Ekipa Planet TV je na ulicah preverila tudi, kaj o ukrepih menijo državljani:

Uvedba protikriznega davka na plače – "harača" Uvedba kakršnegakoli davka, ki bi bremenil bruto plače zaposlenih, je dolgoročno pokazala več negativnih kot pozitivnih učinkov. Z uvedbo davka se hitro poveča tudi lastna cena blaga, proizvodov in storitev, saj je strošek dela poleg stroškov materiala eden od temeljnih elementov lastne cene teh produktov. Na OZS- ju zato menijo: "Ker slovensko gospodarstvo višjih davkov ne more več pokriti v breme svojega dobička, to pomeni, da jih je prisiljeno pokriti z dvigom prodajnih cen blaga in storitev. Na Hrvaškem se že sprašujejo, kdo bo plačal ceno uvedbe 'harača'."

Na OZS-ju se zato bojijo, da bo domača ponudba postala cenovno neugodna, zato se bodo povpraševalci po proizvodih in storitvah selili na tuje trge. Logična posledica takšnega ukrepa je tudi upad izvoza, uvoz cenejših proizvodov v države s "haračem" (Slovenijo) pa se poveča, zaradi česar začne propadati nacionalna ekonomija na čelu z malimi poslovnimi subjekti. Zato OZS poziva: "Če ima vlada namen oživiti slovensko gospodarstvo in prek gospodarske rasti pobrati tudi več davkov od ustvarjene dodane vrednosti, jo v OZS pozivajo k streznitvi, dokler je še čas."

Mikolič: Za upokojence pomeni dodatne težave Sekretar Sindikata upokojencev Slovenije Miloš Mikolič je dejal, da osnutka programa stabilnosti, v katerem so zapisani ključni protikrizni ukrepi, še ni videl, vendar pa meni, da uvedba kriznega davka na plače oziroma vse aktivne prihodke in povišanje DDV-ja za upokojence pomeni dodatne težave, saj jih ima že zdaj kar 70 odstotkov pokojnine nižje od povprečne plače oziroma na minimalni. Posedi: Znova bo mali človek tisti, ki bo plačal V Konfederaciji sindikatov Slovenije Pergam so za STA izrazili prepričanje, da bi morebitna uvedba davka na plače povzročila nadaljnji upad že tako nizke porabe. Kot je še dejal predsednik Pergama Janez Posedi, pa bo znova "mali človek" tisti, ki bo plačal za "kriminalno ekonomsko politiko države".

Glede morebitnega dviga DDV je Posedi spomnil, da so ga napovedovale nekatere stranke že pred volitvami in so sindikati že takrat opozarjali, da je treba pogledati, kako bi to vplivalo ne le na javne finance, ampak tudi na gospodarstvo in družbo. Ob tem je izrazil upanje, da takšne ocene imajo.

Semolič: Bogati naj dajo več Predsednik ZSSS Dušan Semolič je po pisanju STA na današnji novinarski konferenci med drugim tudi povedal, da bo predlog programa stabilnosti podrobneje komentiral, ko ga bo proučil. "Če bodo šli ukrepi v smer, da bodo bogati dali več, je to pogosta pot reševanja iz krize v Evropi. Če pa bodo ukrepi usmerjeni k znižanju standarda tistih, ki že zdaj komaj živijo, jim bomo nasprotovali."

RKS pričakuje naval na humanitarne organizacije Ob dvigu DDV in rezih v socialne transferje pa je direktor Rdeči križ Slovenije Franc Košir opozoril, da pričakujejo še večji naval na RKS in na vse humanitarne organizacije. Omenil je, da že zdaj imajo velike težave predvsem s plačevanjem položnic.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin