Zakaj se veterinarji borijo za golo ohranjanje delovnih mest (video)

Po podatkih poslovnega imenika bizi.si je 25 najuspešnejših veterinarjev v Sloveniji od 149 registriranih lani skupaj ustvarilo 1,2 milijona evrov dobička in 25,5 milijona evrov prihodkov. Večji del prihodkov prispevajo obratne veterinarske ambulante velikih prehrambnih sistemov, kot sta Perutnina Ptuj ali Jata Emona, manj klinike za male živali.

Več kot polovica trenutno aktivnih veterinarjev, večina jih posluje kot družba z omejeno odgovornostjo v Osrednjeslovenski regiji, je bila registrirana pred letom 2000, največ konec devetdesetih let. Lani je bilo registriranih 15 veterinarskih ambulant, v zadnjih treh letih pa nobena ni končala v stečaju, prisilni poravnavi ali likvidaciji.

V Slovenski Bistrici specialisti za zdravljenje konj Z 1,5 milijona evrov prihodkov so v Veterinarski bolnici Slovenska Bistrica uspeli realizirati 189 tisoč evrov dobička, kar je ob petodstotnem dvigu prihodkov glede na lansko poslovno leto najboljši rezultat. Kljub dvigu prihodkov podjetja, kjer izvajajo najzahtevnejše kirurške in diagnostične preglede pri velikih in malih živalih, jim je dobiček uplahnil za slabo tretjino.

"Leta 2012 smo izpeljali velik projekt izgradnje veterinarske bolnišnice, kjer smo pridobili tudi nove poslovne prostore za najemnike. Nov vir prihodkov torej prihaja iz najemnin, več pa smo naredili tudi v osnovni dejavnosti. Manjši dobiček je rezultat vse bolj konkurenčnega okolja, hkrati pa je zaradi izpeljane investicije amortizacija bistveno višja, kar nam znižuje dobiček. Za vsak posel se je treba boriti in previdnejši moramo biti tudi na odhodkovni strani," je poslovanje podjetja komentiral direktor Miran Ačko.

Zasebna veterinarska ambulanta v enakovredni lasti osmih veterinarjev skrbi za celovito oskrbo tako malih kot velikih živali. Kot edina zasebna bolnišnica v državi ima prostore za oskrbo konj s pregledno ambulanto, kirurško dvorano, prebujevalnimi in bolnišničnimi boksi. Približno četrtino prihodkov 13 zaposlenih ustvari z zdravljenjem malih živali, četrtino s konji, polovico pa z veliko prakso, torej z govedom, prašiči in drobnico.

Ne samo zdravnikov, tudi veterinarjev je preveč "Največjo oviro pri poslovanju nam predstavlja pomanjkljiva strategija zdravstvenega varstva živali, ki bi morala biti dolgoročna in bi nam omogočala planiran kadrovski in tehnični razvoj. Druga težava pa predstavlja višek veterinarjev na trgu dela. Ti so za preživetje prisiljeni odpirati zasebne ambulante in delati za vsak denar, ne znajo pa si izračunati obratovalnih stroškov podjetja," je bil kritičen Ačko.

Njihova višina prihodkov le malenkost zaostaja za prvouvrščeno veterinarsko ambulanto po prihodkih, ki je del Skupine Perutnine Ptuj. Veterinarska ambulanta Perutnina Ptuj, ki deluje le znotraj skupine, je sicer lani zabeležila 27-odstotni padec prihodkov, a kljub temu po prihodkih (1,6 milijona evrov) ostaja najvišje uvrščena na lestvici. Čisti dobiček znaša le 16 tisoč evrov. Tretja po prihodkih je murskosoboška Veterinaria, naslednica Veterinarskega Zavoda Murska Sobota. Lani so zabeležili 1,4 milijona evrov prihodkov.

Na drugem mestu po ustvarjenem dobičku (147 tisoč evrov) je domžalska Vet.am.Jata, ki opravlja veterinarsko dejavnost za matično družbo Jata Emona in hčerinsko družbo Pivka Perutninarstvo, posluje pa tudi na trgu. Glavnino prometa ustvarijo z matično in hčerinsko družbo, kjer je prodaja jajc oziroma perutninskih jat zaradi zrelosti perutninskega trga v zadnjem času precej konstantna. "Vet.am.Jata želi rasti na račun povečevanja deleža opravljenih storitev zunanjim rejcem, kjer trenutno prihodki znašajo manj kot petino celote," je dejal direktor Janez Poje.

Med klinikami za male živali najbolje posluje ljubljanska Trstenjak – Zajc Šele na tretjem mestu s 83 tisoč evri dobička je ljubljanska zasebna klinika, ki je specializirana zgolj za male živali Trstenjak – Zajc. Ta je opremljena z najsodobnejšo tehnologijo za rutinske in bolj zapletene primere pri malih živalih, edini v Sloveniji pa razpolagajo z magnetno resonanco za izvajanje diagnostike pri psih in mačkih.

"Poleg splošnega zmanjšanja kupne moči naših strank na naše poslovanje vpliva predvsem brezglavo produciranje veterinarskih kadrov, ki se dogaja v zadnjih dvajsetih letih. Čeprav odgovorni vedo za težavo, da je v Sloveniji enkrat več veterinarjev na prebivalca kot npr. v Nemčiji, še naprej zaradi škodljivega sistema financiranja visokošolskega študija na Veterinarsko fakulteto vpisujejo bistveno preveliko število študentov. Zato ni računati, da se bo stanje po končani krizi v slovenski veterini bistveno izboljšalo," je do razmer v veterini kritičen direktor Veterinarstva Trstenjak – Zajc Izidor Trstenjak.

Za razvoj in opremo jim zmanjkuje sredstev Trstenjak po 30 letih izkušenj v veterinarski mali praksi ugotavlja, da smo s perspektivnega podjetništva nazadovali le še na golo ohranjanje delovnih mest zaposlenih in socialno varnost njihovih družin, za razvoj in opremo pa nam že zadnjih nekaj let primanjkuje denarja.

"Izkazani dobiček je odraz pretiranega obremenjevanja podjetja s prispevki za plače in odločitev lastnikov za lastno nizko socialno varnost. Lani nam je uspelo obdržati glavo nad vodo, ker smo naredili strogo racionalizacijo vseh izdatkov in povečali obremenitve zaposlenih. Rešuje nas tudi nezadolženost podjetja," je pojasnil Trstenjak.

Za ohranitev vrhunske kakovosti storitev želijo po njegovih besedah nadalje zaposlovati in izobraževati mlade kadre. In prav to kljub negotovosti načrtujejo tudi za letošnje leto.

Po dobičku jim sledijo še Veterinarska bolnica Celje iz Topolšice (74 tisoč evrov), Živinozdravniška ambulanta KRI & ZA iz Cirkovcev (73 tisoč evrov) in Veterinarska ambulanta Tolmin (69 tisoč evrov).

Po dvigu dobička pa so lani najbolj izstopali Veterinarska bolnica Brežice, Veterinarska ambulanta Visoko in Veterinarstvo Eva Lesjak.