Ponedeljek, 21. 6. 2010, 8.24
8 let, 1 mesec
Po plinovodu se vidi, da delajo dva terminala
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2
Dokumenti o plinovodu so še do 8. julija na ogled na koprski izpostavi agencije za okolje. Na javni razgrnitvi v Kopru je zajetna v slovenščino prevedena italijanska študija o vplivih na okolje za 27 kilometrov podmorskega plinovoda od Žavelj do Gradeža in dodatnih 19 kilometrov po kopnem do Vileša.
Slovenija vztraja, da naj plinovod poteka po kopnem
Slovenija v pogovorih z Italijo vztraja, da bi moral plinovod potekati po kopnem, ker je to okoljsko manj sporno. A dokumenti kažejo, da Italija vztraja pri plinovodu pod morjem. Poleg tega Slovenija že od vsega začetka zgodbe o plinskih terminalih poudarja, da bi moral biti plinovod sestavni del dokumentacije o plinskem terminalu Žavlje, saj uplinjevalnik brez plinovoda ne more obstajati.
To je sicer konec maja v Trstu na srečanju s slovenskim ministrom Rokom Žarnićem priznala tudi italijanska okoljska ministrica Stefania Prestigiacomo, a projekta že od vsega začetka vodi ločeno, prav tako tudi njuni okoljski presoji. Za Slovenijo to ni sprejemljivo. Italijo brez uspeha opozarja, da je treba celovito preučiti, kakšen je skupen vpliv na okolje vseh teh projektov.
Orali bodo meter pod morsko dno
Dokumenti kažejo, da bodo plinovod vkopali meter globoko v morsko dno. Snovalci presoje vplivov na okolje za plinovod sicer ugotavljajo, da bo skoraj sedem kilometrov plinovoda teklo prek območja, kjer je morsko dno onesnaženo. A bistvenih vplivov na okolje niso izpostavili.
Slovenska stran, pa tudi ribiči in okoljevarstveniki z obeh strani meje opozarjajo, da je pri gradnji plinovoda najbolj sporno prav dvigovanje sedimentov, ki so onesnaženi z živim srebrom in drugimi težkimi kovinami, ki se prek rib lahko znajdejo v prehrambeni verigi.
Žavlje in morski terminal
Jasno je tudi, da Italija poleg žaveljskega nadaljuje tudi postopke za uplinjevalnik sredi Tržaškega zaliva. Investitor plinovoda, italijanska družba Snam, je pri Gradežu tako že predvidela tudi priključek za morebitno povezavo z morskim plinskim terminalom sredi Tržaškega zaliva, od Gradeža naprej so zato predvidene tudi debelejše jeklene cevi.
