Pahor: Prevzemam največjo odgovornost za arbitražni sporazum

"Ne bi dal roke v ogenj za ta sporazum, če ne bi bil prepričan, da je dober," je poudaril. Zdaj čakajo na Evropsko komisijo Povedal je še, da zdaj v obeh državah poteka proces sprejemanja pobud za sklenitev tega sporazuma in da bo javnost z vsebino sporazuma seznanjena, ko bo Evropska komisija ta dokument formalno predložila zunanjima ministroma Slovenije in Hrvaške. "To se bo zgodilo zelo v kratkem," je napovedal. Pri tem je poudaril, da je za Slovenijo bistveno, da arbitražno sodišče določi stik slovenskih teritorialnih voda z odprtim morjem. V primeru interpelacije bo Žbogarja v celoti podprl

"Prepričan sem, da zdaj delamo nekaj, kar je dobro za dobre medsosedske odnose, za regijo in Evropo," je še dejal Pahor. Na napoved SLS, da bo vložila interpelacijo proti zunanjemu ministru Samuelu Žbogarju, pa je predsednik vlade odvrnil, da bo v primeru interpelacije v celoti stal za njegovim ravnanjem, saj je ta nenazadnje pogosto ravnal po njegovih navodilih.

"V zadnjih 18 letih ni bilo enotnega mnenja glede reševanja odnosov s Hrvaško" Na očitke, da predlog sporazuma nima podpore opozicije, je Pahor spomnil, da v zadnjih 18 letih v slovenski politiki ni bilo enotnega mnenja glede reševanja odnosov s Hrvaško, še zlasti ne glede meje. Poudaril je, da bi bilo iluzorno pričakovati, da se bo to poenotilo. Dejal je še, da je cilj slovenske zunanje politike, da ima z vsemi sosedami kar najbolj urejene odnose, vendar ne za vsako ceno.

Pahor pričakuje čimprejšnje parafiranje sporazuma in nato podpis. Kot je še pojasnil, nato sledi odločanje v obeh parlamentih, v DZ najbrž tudi ratifikacija sporazuma, za katero zadostuje navadna večina. "Ne smemo pozabiti: kdorkoli se z vlado ne strinja zdaj, se bo morda, ko bo vsebina sporazuma javna," je opozoril premier in dodal, da je ravno zaradi tega dejstva morda "nekoliko potolažen" glede kritik na račun vlade.

"Za mnenje o vladi imamo volitve" Glede možnosti, da bi o arbitražnem sporazumu odločali državljani na referendumu, je Pahor dejal, da nikoli ni želel, da bi bilo odločanje ljudi na referendumu o nekem vprašanju odločanje o zaupanju v vlado. "Mislim, da si mora tako koalicijska kot opozicijska politika prizadevati, da na referendumu sliši mnenje ljudi o zadevi, o kateri sprašuje, ne o vladi," je dejal. "Za slednje imamo volitve," je poudaril.

"Bolje, da smo jih blokirali zdaj, kot po koncu pogajanj" Ob tem je Pahor sporočil ljudem na obeh straneh meje, da če je bilo treba za ureditev vprašanj med narodoma in državama nekoliko zaostriti odnose, potem je bolje, da je Slovenija to storila zdaj in ne z blokado Hrvaške potem, ko bi ta že končala pristopna pogajanja in bi slovenski poslanci, nezadovoljni s tem, da vlada ni niti skušala urediti vprašanja meje, zavrnili ratifikacijo vstopa Hrvaške v EU. "Mislim, da je Slovenija v tem pogledu ravnala odgovorno," je dodal.

Swoboda: Hrvaška lahko pristopna pogajanja zaključi do srede 2010

Po zadnjem razvoju dogodkov med Ljubljano in Zagrebom lahko Hrvaška doseže cilj, ki si ga je zastavila, in sicer, da do sredine leta 2010 zaključi pristopna pogajanja z EU, meni evropski poslanec Hannes Swoboda, ki ga je Evropski parlament vnovič izvolil za poročevalca za Hrvaško.

Pristop najhitreje leta 2012 Kot je povedal Swoboda, bi Hrvaška lahko postala polnopravna članica unije najprej leta 2012. Hrvaška je po njegovih besedah napredovala tako daleč, da bo k EU pristopila, ne glede na to, ali bo Lizbonska pogodba začela veljati ali ne. Razen Islandije je Hrvaška edina država med uradnimi in potencialnimi državami kandidatkami, ki lahko v trenutnem mandatu Evropskega parlamenta - ta traja do leta 2014 - pristopi k uniji, je še menil evropski poslanec iz vrst avstrijskih socialdemokratov (SPÖ).

Pravosodno poglavje bo najtežje "Ne smemo pa si delati iluzij, da je z deblokado Slovenije vse rešeno," je opozoril Swoboda. Kot je dejal, je poglavje o pravosodju najtežje v hrvaških pogajanjih z unijo. Hrvaško sodstvo naj bi med drugim še vedno ščitilo hrvaška podjetja pred konkurenco iz tujine. Problematično ostaja tudi vprašanje prestrukturiranja in privatizacije hrvaških ladjedelnic.

"Razpoloženje v Sloveniji je tako dobro kot še nikoli" Odprta vprašanja v sporu o meji med Slovenijo in Hrvaško pa po njegovem prepričanju ne bodo več ogrožale napredka države pri pristopnih pogajanjih. "Razpoloženje v Sloveniji je tako dobro kot še nikoli," je še dejal Swoboda.