Ogrožanje socialno šibkih ali striženje peruti študentskim funkcionarjem?

Predsednica Študentske organizacije Slovenije (ŠOS) Katja Šoba je za SiOL.net spregovorila po opoldanskem protestu Zveza študentskih klubov Slovenije pred vlado, na katerem so opozorili, da bi lahko zakon o malem delu celo ogrozil delovanje lokalnih študentskih klubov. Šoba še pravi, da bi lahko zakon drastično zmanjšal število študentov iz socialno šibkejših družin. Zoran Kotolenko z ministrstva za delo pa poudarja, da je ministrstvo tarča neargumentiranih napadov študentskih funkcionarjev. Po njegovih besedah so namreč posegli v privilegije študentskih organizacij in študentskih servisov, ki letno od koncesij dobijo toliko denarja, kot jih v letu dni za svoje delovanje potrebuje zavod za zaposlovanje. "Študirali bodo lahko le tisti z bogatimi starši"

Katja Šoba je prepričana, da zaradi vladnega omejevanje študentskega dela kar tretjina študentov ne bo več mogla študirati, saj povprečne štipendije znašajo 180 evrov, minimalni življenjski stroški pa po podatkih ministrstva za delo znašajo 562 evrov. Razliko so doslej študenti pokrivali z delom prek študentskih servisov, omejitve zaslužkov pa bi pomenile, da bo večje breme padlo na starše. "To pomeni elitizacijo visokega šolstva, študirali bodo lahko le tisti z bogatimi starši," pravi predsednica ŠOS.

"Težave bodo imeli le tisti, ki delajo osem ur na dan" Kotolenko nasprotno trdi, da bo skoraj 90 odstotkov študentov lahko opravljalo enako količino dela kot doslej. "Letna omejitev bo 728 ur na leto, urna postavka je največ osem evrov bruto, to na letni ravni pomeni nekaj manj kot 5000 evrov neto. Že doslej je 80 odstotkov študentov delalo za manj kot 4000 evrov neto na letni ravni." Po njegovem bodo imeli težave le študenti, ki so se verižno fiktivno vpisovali na fakultete in delali po osem ur na dan, takšno delo pa ne sodi v študentsko delo, saj ima elemente delovnega razmerja. Tako Kotolenko argumentira, da z zakonom študentom koristijo, saj se bo malo delo štelo tudi v delovno dobo.

Šoba: Katastrofa je, da nas ne poslušajo Za študente je eden od ključnih problemov predloga zakona o malem delu, da o njem ni bilo pravega dialoga. "Katastrofa je, da nas ne poslušajo," je ostra Šoba. Po njenih besedah jim je predsednik vlade Borut Pahor obljubil, da bodo ob večjih spremembah na tem področju lahko sodelovali s svojimi predlogi, v ŠOS pa pogrešajo tudi dialog na vladnem svetu za študentska vprašanja.

Kotolenko: Dialog so odklonili študentje Kotolenko odgovarja, da so dialog odklonili študentje, saj so v celoti zavrnili izhodišča zakona. Po sestanku s premierom Pahorjem so se dogovorili, da se vrnejo na pogajanja, po dodatnih razpravah pa študentje v delovno skupino niso imenovali svojega predstavnika, zato je ministrstvo zakon poslalo v javno obravnavo. Kotolenko pravi, da še vedno pričakujejo pripombe na besedilo.

Šoba: Zaposlitev za nedoločen čas bo še manj kot doslej Katja Šoba se boji, da bodo imeli študentje tudi po diplomi manj zaposlitvenih možnosti. Zgornja omejitev zaslužka na uro in fleksibilnost pri odpuščanju bosta pomenila, da bo za delodajalce malo delo zelo privlačno, zato bo zaposlitev za nedoločen čas še manj kot doslej. Za študente je tudi sporno, da bi bili izenačeni z upokojenci in brezposelnimi, kar bo pomenilo še manj dela za študente.

"Strah pred brezposelnimi in upokojenci je brez osnove" Kotolenko pravi, da je strah pred brezposelnimi in upokojenci brez osnove, saj bodo študentje opravljali drugačne vrste del kot ostali dve kategoriji. Opozarja tudi na velike omejitve pri obsegu malega dela za brezposelne in upokojence, ki ne bodo ogrozile ostalih vrst zaposlitev.

"Poročanja o pozitivnih projektih študentskih organizacij je malo" Glede očitkov v javnosti o potratnosti študentskih organizacij, zapravljanju sredstev za svetovalne storitve in načrtih za nakup več podjetij je Šoba dejala, da se mediji osredotočajo predvsem na afere. Poročanja o pozitivnih projektih študentskih organizacij je malo, čeprav s številnimi aktivnostmi delajo v dobro študentov. Dodala je, da nadzorna komisija ŠOS preučuje domnevne nepravilnosti glede porabe denarja v študentskih organizacijah.

Vse manj sredstev za študentske organizacije Kotolenko pa meni, da je jedro spora prav v koncesijskih dajatvah, ki jih bodo z zakonom bistveno prerazporedili. "Tarča napadov smo, ker smo posegli v študentske privilegije, saj bomo študentskim organizacijam postopno zmanjševali sredstva." Bistveno pa bodo povečali sredstva za štipendije, s tem da Kotolenko poudarja, da bodo študentske organizacije še vedno avtonomne, saj bodo z denarjem še vedno razpolagale samostojno. Res pa je, da bo teh sredstev manj.

In kakšne bodo naslednje poteze študentov, si lahko obetamo študentsko vstajo? Šoba odgovarja, da bodo najprej podrobno preučili predlog zakona. Zahtevali bodo še sestanek s predsednikom vlade in koalicijskih strank in se nato odločili, kako naprej.