OECD: Za uravnotežen razvoj potrebne strukturne reforme

O priporočilih Sloveniji iz ekonomskega pregleda Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) danes na Brdu pri Kranju v okviru posebne konference razpravlja več kot sto predstavnikov vlade, gospodarstva, delodajalcev, delojemalcev, ekonomske stroke in nevladnih organizacij. Na njej sodeluje tudi generalni sekretar te mednarodne organizacije Angel Gurria, ki danes končuje dvodnevni obisk v Sloveniji. Negotovi obeti Svetovna kriza je Slovenijo, ki je po letu 1997 uspešno zmanjševala razvojni zaostanek za povprečjem držav OECD brez večjih strukturnih neravnovesij, prizadela predvsem prek mednarodne menjave, ugotavlja poročilo. Sloveniji OECD za letos napoveduje šestodstotno znižanje bruto domačega proizvoda (BDP), okrevanje pa naj bi se začelo prihodnje leto. "Ti obeti pa so negotovi," navaja OECD in dodaja, da temeljijo na domnevah o okrevanju izvoza in učinkih protikriznh ukrepov.

Kratkoročni ukrepi morajo biti le začasne narave

Kratkoročni ukrepi, ki jih je Slovenija za spodbujanje gospodarske aktivnosti sprejela v razmerah finančne in gospodarske krize, morajo biti po prepričanju strokovnjakov OECD zgolj začasne narave. Umikati naj bi jih začeli takoj po izboljšanju gospodarskih razmer, najverjetneje od leta 2010 ali 2011, ocenjuje OECD. Poudarja, da mora to veljati tudi za ukrep subvencioniranja krajšega delovnega časa, ki ga bo po oceni OECD morda najteže odpraviti.

Slabi časi ne smejo biti izgovor Za zagotavljanje javnofinančne vzdržnosti pa so ključne strukturne reforme. "Slabi časi ne bi smeli biti izgovor za prelaganje politične razprave o potrebnih reformah," so prepričani v OECD. Od obsega strukturnih reform bo po njihovem mnenju odvisna hitrost slovenskega dohitevanja najrazvitejših gospodarstev ter odpornost na šoke iz zunanjega okolja.

Ključna je pokojninska reforma

Zaradi stroškov staranja prebivalstva je ključna med njimi pokojninska reforma, opozarja OECD. Usmerjena bi morala biti predvsem v zvišanje dejanske upokojitvene starosti in znižanje nadomestitvene stopnje, kot možnost OECD ponuja usklajevanje pokojnin s cenami ali podaljšanje plačevanja prispevkov za polno pokojnino. Vlada naj bi razmislila tudi o preoblikovanju določenih prejemkov v sistem navideznih pokojninskih računov, menijo v OECD.

Poskrbeti za čimhitrejši konec študija med mladimi Sloveniji organizacija s sedežem v Parizu priporoča odpravo spodbud za zgodnje upokojevanje, saj je stopnja delovne aktivnosti starejšega prebivalstva po mednarodni primerjavi še vedno zelo nizka. Za zvišanje stopnje delovne aktivnosti med mladimi naj bi poskrbeli s posebnimi spodbudami za čimhitrejši konec študija. Po koncu krize bi morali znižati tudi stroške zaposlovanja in odpuščanja pri zaposlitvah za nedoločen čas, menijo v OECD.

OECD: vlada naj znova pretehta dvig plač

Glede načrtovanega dviga plač v javnem sektorju OECD vladi svetuje, naj znova pretehta zvišanje, saj bi s tem trajno zvišala javne izdatke za približno en odstotek BDP. V realnem sektorju bi bilo smiselno obnoviti socialni sporazum, ki bi zagotovil, da realna rast plač ne bi presegla rasti produktivnosti dela, so prepričani analitiki OECD. Zmanjšati je treba, tako OECD, tudi razmerje med minimalno in povprečno plačo.

Na področju davčnih politik naj bi Slovenija znižala prispevke delodajalcev za socialno varnost, na drugi strani pa povečala obdavčenje premoženja in obseg posrednih davkov. Na nekoliko daljši rok OECD vladi v razmislek ponuja tudi morebitno zvišanje davka na dodano vrednost.

Urad RS za varstvo konkurence naj postane samostojna agencija Za okrepitev konkurence bi moral Urad RS za varstvo konkurence postati samostojna agencija z lastnim proračunom. Kot dodaten ukrep OECD opredeljuje izboljšanje postopkov javnega naročanja tako, da bi izključili možnost dogovarjanja med ponudniki.

Po koncu krize nadaljevati s privatizacijo

Slovenija bi po priporočilih OECD po koncu krize morala nadaljevati privatizacijo, saj je učinkovitost podjetij v državni lasti nizka. Izboljšati bi bilo treba tudi vodenje in upravljanje državnih podjetij ter se izogibati vmešavanju države ali državnih skladov v vodenje podjetij, vodstva podjetij pa bi morala biti imenovana le na podlagi strokovnosti, še opozarja OECD v ekonomskem pregledu za Slovenijo.