O ukrepih z optimizmom

Zelo kritičen do dogovora finančnih ministrov sedemindvajseterice je ekonomist mag. Bernard Brščič:

Kračun: Upam in verjamem, da bodo sklepi pomagali "Upam in verjamem, da bodo sklepi, ki so jih sprejeli finančni ministri Evropske unije, pomagali Evropski uniji, da utrdi območje evra in da v prihodnje prepreči presenečenja, podobna grškim", je za SiOL povedal makroekonomist prof. dr. Davorin Kračun z mariborske Ekonomsko-poslovne fakultete.

Sprejete ukrepe ocenjuje kot nujne in v pravi smeri, a vendarle ne more trditi, da se še kje drugje ne more zgoditi kaj podobnega. "Gospodarski svet je poln presenečenj, a bo Evropska unija na vsak način zdaj zagotovo veliko bolj pripravljena na morebitna podobna presenečenja," napoveduje Kračun. Grčija sicer ni presenečenje in tudi ni edina, ki ima težave pri izpolnjevanju fiskalnih kriterijev Maastrichta, pojasnjuje Kračun: "Že ob nastajanju evro območja je bilo znano, da bo Grčija šibak člen, a je bil močan politični interes Evropske unije, da bi se vse države priključile evru in so zato bili zelo tolerantni do grških težav in odstopanj grškega gospodarskega sistema od standardov Evropske unije." Meni, da je pri uvedbi evra vsaka država, predvsem tiste na jugu, dobila nekaj političnega popusta, saj je v nekaterih državah javni dolg še vedno prek 60 % bruto družbenega proizvoda.

"Novih držav, kot je Slovenija, se ni toliko za bati, saj se je pri kasnejših širitvah evro območja kriterije dosledno spoštovalo," odgovarja Kračun. Slovenija je po Maastrichtskih kriterijih, predvsem fiskalnih, za zdaj še v zelo varnem območju, a je trend v zadnjih dveh letih zaskrbljujoč. "Razumeti pa je treba, da je ta trend posledica svetovne gospodarske recesije, zaradi katere je v vseh državah prišlo do zaostritve fiskalnega deficita in s tem povečanja javnega dolga."

Na daljši rok pa je treba, meni Kračun, poenotiti fiskalne politike držav evroobmočja, ki so zdaj v rokah vlad in parlamentov posameznih držav. "To je seveda velik zalogaj, ki posega v suverenost držav, a bo to na daljši rok nujno. Predvsem pa je pomembno, predvsem za Slovenijo, vzpostaviti okoliščine dinamične gospodarske rasti."

Masten: Ukrep, ki bi ga morali sprejeti že prej "Rešitev, ki je bila zdaj sprejeta, je povsem v skladu z lekcijami, ki smo se jih v svetu naučili po propadu ameriške investicijske banke "Lehman Brothers", ki je na globalni trg prinesla veliko paniko in veliko "imobilizacijo" finančnih trgov", je za SiOL povedal dr. Igor Masten z ljubljanske Ekonomske fakultete.

"Koordiniran nastop proti likvidnostnim in finančnim težavam, ki pač prizadenejo finančne trge, če se izrazim metaforično, z veliko pištolo, daje preprosto signal, da je na drugi strani nekdo, v tem primeru Evropska unija, ki je pripravljen zelo hitro in z zelo velikim finančnim vložkom odreagirati v primeru skorajšnjega finančnega zloma javnih financ posamezne države, v tem primeru Grčije. To je praktično ukrep, ki bi ga morala evropska 27-terica napovedati že vsaj dva meseca nazaj, da bi tako preprečila pretrese, ki smo jim bili priče na finančnih trgih v minulem tednu." "Kljub vsemu pa je ukrep, ki so ga sprejeli finančni ministri evropske unije, le mehanizem kratkoročnega ukrepanja, ki preprečuje paniko in vso škodo, ki jo povzroča zlasti finančna panika ter nezaupanje na finančnih trgih. Brez medsebojnega zaupanja, torej, da bodo dolžniki sposobni vrniti dolgove, finančni trgi ne delujejo! Za preprečitev epizod kot je grška, bo treba v prihodnje povsem preprosto evropsko monetarno unijo in njen institucionalni okvir reformirati do te mere, da bo preprečeval , da bi določene države, ki so zelo šibke pri implementiranju svojih javnofinančnih politik-kot je Grčija-pripeljale Evropsko unijo do položaja, ko je njihov talec. Povedano drugače institucionalni okvir monetarne unije se mora spremeniti tudi v delu, ki bo eksplicitno določil, da se posamezno državo lahko izključi iz evro območja!"

"Dogovor je morda že prepozen" V gospodarstvu dogovor finančnih ministrov evropske sedemindvajseterice sicer pozdravljajo, vendar menijo, da je morda že prepozen. Prvi mož Holdinga Slovenskih elektrarn in predsednik Združenja delodajalcev Borut Meh opozarja, da nujnost obravnave sistema za zagotovitev stabilnosti evra kaže na upravljavski primanjkljaj v okviru EU in evroobmočja. "Nisem najbolj srečen z vključitvijo Mednarodnega denarnega sklada", pravi prvi mož HSE-ja. "V zgodovini njegova vloga pri reševanju gospodarstev ni bila najbolj jasna. Zagotovo pa je vsak sistem pomoči samo orodje za premostitev krize in še ne pomeni okrevanja. To bo odvisno od ukrepov, ki bodo omogočili ponovno gospodarsko rast, ne samo v posamezni državi, temveč v EU kot enotnem gospodarskem prostoru. To pa pomeni drugačen odnos do globalizacije in sprejetje dodatnih ukrepov za zagotovitev konkurenčnega položaja evropske industrije, ki bodo onemogočali socialni, ekološki in še kakšen dumping," še opozarja Borut Meh.

Predsednik uprave Aerodroma Ljubljana Zmago Skobir sicer razume potezo finančnih ministrov, ob tem pa opozarja, da je ukrep zgolj obliž na rano in da bodo za stabilno trajno rešitev nujno potrebne strukturne spremembe. Prezadolženost in "friziranje" bilanc bi bilo treba preprečiti, predvsem pa je treba postaviti ostre in jasne kriterije in dosleden nadzor nad dodeljevanjem pomoči, je prepričan Zmago Skobir.