Torek, 25. 4. 2023, 11.13
2 meseca, 2 tedna
Slovenija na tem področju na samem repu EU
Precepljenost vseh oseb se je med epidemijo covid-19 znižala tako pri obveznih kot priporočenih cepljenjih, to pa je povzročilo tudi manjšo družbeno odpornost proti boleznim, proti katerim se lahko zaščitimo. Edino cepljenje, kjer se je precepljenost zvišala, je cepljenje proti ošpicam, mumpsu in rdečkam, dosegla je 96 odstotkov, kar zagotavlja ustrezno zaščito populacije.
Osveščenost glede različnih cepljenj pri odrasli populaciji je zelo nizka.
Precepljenost s šestvalentnim cepivom pri otroških boleznih (davica, tetanus, oslovski kašelj, hemofilus influence tipa B, otroška paraliza in hepatitis B) se je lani znižala na manj kot 90 odstotkov, kar je zelo nizko v primerjavi z obdobjem pred pandemijo, ko je precepljenost znašala 95 odstotkov. "To je občuten padec in ga bo treba nadoknaditi," je povedala vodja Centra za nalezljive bolezni pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) Marta Grgič Vitek.
Precepljenost proti pnevmokoknim okužbam, ki so ga uvedli leta 2015, je upadla na 61 odstotkov, prej pa je precepljenost znašala 70 odstotkov.
Precepljenost proti HPV se je v zadnjem šolskem letu znižala na 44 odstotkov, pred pandemijo je bila 60-odstotna.
Nedavno uvedena cepljenja pri otrocih
Cepljenje dečkov proti virusu HPV, ki so ga v program uvedli leta 2021, je pri prvi generaciji doseglo 23-odstotno precepljenost.
Precepljenost proti KME je pri tistih otrocih, ki so bili upravičeni do cepljenja na stroške obveznega zavarovanja, za prvi dve generaciji znašala 35 odstotkov, kar je še relativno nizko. Leta 2019 so v program cepljenja uvedli brezplačno cepljenje proti KME za otroke do 7. leta in odrasle, ki dopolnijo 49 let (rojeni od vključno leta 1970 in do vključno leta 1974). V Avstriji na primer že desetletja nimajo bolezni klopni meningoencefalitis (KME), ker so tako množično cepljeni.
Če to primerjamo s cepljenjem proti rotavirusnim okužbam, ki je samoplačniško, pa je precepljenih malo manj kot tretjina otrok v zadnjih dveh letih.
Nizka osveščenost za cepljenja pri odraslih
Marta Grgič Vitek: Slovenija je na repu držav v Evropi glede zaupanja v varnost in učinkovitost cepiv.
Cepiva so prebojni dosežek medicinske znanosti za obvladovanje nalezljivih bolezni. Zaradi cepljenja se je drastično zmanjšala pojavnost splošno razširjenih bolezni. Cepljenje je, prav zato, ker je bilo tako uspešno, izgubilo svoj dober glas.
Osveščenost pri odrasli populacij glede različnih cepljenj je zelo nizka. Nekatere bolezni je danes mogoče izkoreniniti, kot je recimo rak materničnega vratu, z močno precepljenostjo deklic in dečkov.
Cepljenje proti KME, ki so ga leta 2019 pri nekaterih generacijah uvedli na stroške obveznega zavarovanja, je doseglo nižjo precepljenost kot pri otrocih, in sicer okrog deset odstotkov, kolikor znaša tudi pri drugih generacijah, ki morajo to cepljenje plačati samoplačniško.
Precepljenost proti gripi se je znižala z deset na osem odstotkov, pri starejših od 65 let pa padla z 28 na 25 odstotkov. Svetovna zdravstvena organizacija priporoča 75-odstotno precepljenost.
"Velika globalna raziskava iz leta 2016, kjer je bilo vključenih približno 67 držav, je pokazala, da je Slovenija na repu držav v Evropi glede zaupanja v varnost in učinkovitost cepiv, kar je veljajo že pred pandemijo, ki je vse skupaj še poslabšala," je povedala Marta Grgič Vitek.
Družinski zdravniki preveč zasuti z administrativnim delom
Danica Rotar Pavlič: Pri cepljenju proti gripi opažam veliko dvomov, največ zanimanja je za cepljenje proti KME.
V Sloveniji smo pri obveznih cepljenjih otrok in mladostnikov relativno uspešni, medtem ko je precej drugače pri priporočenih cepljenjih za odrasle, kot so cepljenja proti gripi, covid-19 in pnevmokoknim okužbam. Tu smo med najnižjimi v EU. Skepsa med prebivalstvom pa še kar narašča.
"Radi bi več cepili, vendar smo preveč zasuti z administrativnim delom, namesto da bi ta čas namenili promociji in osveščanju," je povedala predsednica razširjenega strokovnega kolegija za družinsko medicino Danica Rotar Pavlič. Pri cepljenju proti gripi opaža veliko dvomov, največ zanimanja je za cepljenje proti KME, za pljučnico pa se odločijo, če jim tako predlaga zdravnik. Letos so opazili več napotitev na internistično prvo pomoč, zato menijo, da se ljudje, ki imajo druge bolezni, morajo cepiti proti gripi in pljučnicam, za katero mnogi preveč lahkotno mislijo, da jo bodo premagali brez težav.
Zato je pozvala ljudi, naj se čim bolj odločijo za cepljenje.
Če se stvar zaplete …
Janez Tomažič: Kar nekaj bolnikov se na infekcijski kliniki zdravi v intenzivni enoti, in to za bolezni, ki bi jih lahko preprečili s cepljenjem.
Na kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja zdravijo bolnike z boleznimi, ki bi jih lahko preprečili s cepljenjem.
"Bolniki z najhujšimi boleznimi, ki bi jih lahko preprečili s cepljenjem, se lahko znajdejo pri nas na kliniki, kjer se kar nekaj bolnikov zdravi tudi na intenzivni enoti. Bakterijo pnevmokok poznamo že 142 let in lahko povzroči invazivne okužbe, kot je gnojni meningitis. Trenutno imamo takšnega bolnika tudi pri nas. Pnevmokok povzroča pljučnice, pri kateri bakterija pride tudi v kri, in primarno sepso, kjer se ta bakterija razseje v vitalno pomembne organe. Povzroča tudi vnetja srednjega ušesa, obnosne votline in druge pljučnice, ki so osredotočene samo na pljuča in se bakterija ne razseje v kri," je o okužbi s pnevmokoki, ki je celoletna okužba, povedal Janez Tomažič s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana. Na kliniki že nekaj časa bolnikom ob odpustu svetujejo cepljenje proti gripi in pnevmokoknim okužbam.
Bolezen covid-19 bo zahvaljujoč virusu, ki je zgubil moč, in zaradi zdravil prešla med druge zgornje respiratorne infekte, vendar nekateri še vedno potrebujejo hospitalizacijo na kliniki. Zelo pomemben napotek pa je, da najbolj izpostavljeni dobijo poživitveni odmerek, da nosijo maske in da vedo, kaj storiti, če zbolijo.
Rotavirusne okužbe: večino težkih potekov bi lahko preprečili s cepljenjem
Mojca Rožič: Rotavirusne okužbe v težkem poteku si nihče, ki je pri otroku to že doživel, ne želi izkusiti še enkrat.
Precepljenost z osnovnimi obveznimi cepivi je relativno dobra, na voljo je tudi veliko samoplačniških cepiv, ki pa niso obvezna. Sem spada cepljenje proti pnevmokoknim okužbam, proti KME ter cepivo proti gripi, rotavirusnim okužbam in noricam.
Rotavirusne okužbe v težkem poteku si nihče, ki je pri otroku to že doživel, ne želi izkusiti še enkrat. Pri 85 odstotkih otrok, ki jih cepimo proti rotavirusnim okužbam, lahko preprečimo obisk zdravnika in hospitalizacijo, saj to cepljenje prepreči težke oblike bolezni. "Najtežje je odgovoriti staršem, ki vprašajo, ali bi se hud potek bolezni dalo preprečiti s cepljenjem, in vsi vemo, da bi se dalo," je povedala Mojca Rožič s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana.
Pediatri na primarni ravni so po njenem mnenju zelo ozaveščeni in se stalno izobražujejo na tem področju, je pa poudarila, da jim zmanjkuje časa, da bi staršem lahko v miru vse razložili. Kadrovska stiska in obilica administrativnega dela ima posledice tudi na tem področju.
Kako spet zaupati v cepljenje?
Kako v pomanjkanju znanja in poplavi nepravilnih informacij spet zaupati v besedo cepljenje in cepivo, pa so misli še enkrat strnili udeleženci okrogle mize:
Janez Tomažič: "Zaupajte nam. Če se ne boste cepili, cepivo stoodstotno ne bo delovalo."
Mojca Rožič: "Veliko lahko preprečimo z dodatnim cepljenjem otrok, in sicer jim lahko preprečimo obisk zdravnika in hospitalizacije."
Marta Grgič Vitek: "Pacienti najbolj zaupajo pediatrom oziroma zdravnikom, zato naj jim zaupajo tudi glede informacij o cepljenju."
Danica Rotar Pavlič: "Skupaj z medicino smo dosegli višjo življenjsko starost in ne pozabimo, da smo to dosegli, ker smo upoštevali stare principe in preventivo. Ne opustimo tega in se zazrimo v nove principe."
